Pravzaprav ustvarjanje ’urbanih otokov’ z zelenimi površinami in omejenim prometom čeznje ni tako novo. Nekaj podobnega, natančno 400 krat 400 metrov velike urbane module sta v svoj načrt za Barcelono že med letoma 1932 in 1935 vključila arhitekta Le Corbusier in Josep Lluis Sert. Ideja se je pojavila še večkrat, zares zaživela pa je v tem stoletju, ko so potrebe po njeni uresničitvi stopnjevale razmere povečanega motornega prometa in predvsem globalno naraščanje temperatur.

V Barceloni se že kažejo rezultati
Od leta 2016 so po naših podatkih v Barceloni uredili ali urejujejo šest superblokov. Že testiranje koncepta, ki je potekalo od leta 2014, je bilo obetavno. Poti, ki so jih ljudje opravili peš, so se povečale za 10 odstotkov, kolesarjenje se je povečalo za 30 odstotkov.

Nove zelene površine, ki naj bi jih dobili tudi s krčenjem površin za motorni promet, naj bi pomagale hladiti mesto in ponudile površine za sprostitev, rekreacijo, otroško igro ali preprosto druženje.

Brez pomislekov ne gre
Nekateri so izrazili tudi pomisleke. Projektu se je očitala gentrifikacija, najemniki so se bali, da bodo z novo najemno pogodbo morali plačevati višje najemnine, prav tako so izrazili bojazen pred upadom trgovskih poslov na površinah, ’očiščenih’ motornega prometa. Načrt mobilnosti za Barcelono leta 2024 sicer predvideva, da bi se kar dobrih 81 odstotkov poti po mestu opravilo peš, s kolesom ali z javnim prometom, Barcelona si prizadeva doseči zelo ambiciozen cilj, da naj bi nastalo kar 500 superblokov, ki bi jih povezovale zelene osi in tako naj bi se povečalo doslej precej skopo zelenje v mestu.

Pilotni projekt v dunajskem 10. okrožju
Na Dunaju je zelenja precej več in mesto že dolgo uresničuje cilj zelene in ekološke preobrazbe mesta. Temu se je v drugi polovici pridružil tudi začetek preobrazbe območja sredi 10. okrožja v prvi dunajski superblok. Pilotni projekt v tem okrožju, imenovanem tudi Favoriten, ki je obenem dunajsko okrožje z največjim številom prebivalstva med okrožji, je sicer potekal že med julijem 2021 in oktobrom 2022. Gre tudi za območje, ki je med najbolj toplotno obremenjenimi v mestu.

Nova drevesa, nova zelena območja
Mesto sporoča, da naj bi nastala ’urbana dnevna soba’. V okviru projekta je načrtovana zasaditev 62 novih dreves in ureditev 94 zelenih površin pa tudi 17, kot so jih poimenovali, ’mikropraznih prostorov’. Vožnja z avtom čez območje ne bo več mogoča, mogoč pa bo dovoz in v mestu prav tako zagotavljajo, da bodo vstopi v stanovanjske hiše in dostopi do garaž za prebivalce in obiskovalce še naprej dostopni. Prav tako naj ne bi bilo omejitev za dostavo in parkirišča za invalide naj bi tudi ostala.

Predstavnica načrtovanja razvoja mesta stranke NEOS Selma Arapović je ob začetku del dejala: "Velemesta ne odlikuje le markantna silhueta, ampak tudi oblikovanje edinstvenih javnih prostorov za skupnostne dejavnosti in srečevanja, kot je superblok. Superblok prestavlja inovativen in mednarodno preizkušen koncept, ki poudari preoblikovanje bloka. K elementom koncepta superbloka spadajo ne le ukrepi za ozelenitev in prilagoditev podnebnim spremembam, ampak tudi oživljanje pritličij in večje vrednotenje javnih prostorov. Posebno me veseli, da superblok Favoritev prevzema pionirsko vlogo."