Tragiki, drami oziroma veliki nesreči vsakdanjega življenja se lahko približamo le s protistrupom, torej s streljanjem preko cilja. S pomočjo komike, ironije in humorja si zagotovimo neki drug kraj bivanja.
Kot nenavadne jih pogosto označujejo literarni kritiki, sama pa pravi, da se ji zdijo popolnoma naravne in konsekventne. "Gre za moj osebni pogled na svet, za pripovedni poskus iskanja alternativnih svetov, perspektiv, pripovednih prostorov. In za uveljavljanje osebne svobode v umetniškem in pripovednem ustvarjanju," je povedala Felicitas Hoppe v intervjuju s prevajalko na spletni strani EPK-ja, Življenje na dotik. Nemška pisateljica, letošnja dobitnica Büchnerjeve nagrade, je v okviru projekta Dvanajst v Mariboru predstavila svoje poglede na svet in zbirko kratkih zgodb Frizerji na pikniku.
Gre za prvo v slovenski jezik prevedeno knjigo avtorice, ki je v prevodu Tanje Petrič izšla pri Hiši knjig, Založbi KMŠ. Dvajset zgodb njene junake v sanjski dramaturgiji zanese na kraje, kjer se poskušajo znajti, bralce pa v "zabavne, komične, absurdne in včasih jedke dogodivščine, polne osupljive domišljije", je zapisala prevajalka. Družinske zgodbe, zgodbe iz otroštva, melanholične pravljice in sproščene burleske prepletajo komično in srhljivo v zgodbe »za ljubitelje nenavadnosti."
Frizerji na pikniku še motivno jedro celotnega opusa
Kot je v intervjuju še povedala pisateljica, so ji zgodbe iz knjige Frizerji na pikniku, zdaj – po 16 letih – že oddaljene, kot prstna vaja ali improvizacija z motivi in temami, a je ob pisanju svoje najnovejše knjige, fikcionalizirane avtobiografije Hoppe presenečena spoznala, da večino besedil še vedno zna na pamet in da so vsi motivi še vedno popolnoma navzoči v njej. V tem Frizerje na pikniku označuje kot motivno in eksistenčno jedro celotnega opusa, čeprav priznava, da se ji zdijo njene poznejše knjige bolj zanimive.
S komiko in tragiko do preseganja realnosti
Svoje pisanje avtorica, rojena v mestu Hameln na Spodnjem Saškem, danes pa živi v Berlinu, ne umešča v nemško literarno tradicijo, ki sledi realistični tradiciji in operira z močnimi družbenimi in psihološkimi komentarji v posredovanju »sporočila«, ampak se v večji meri počuti sorodna vzhodnoevropski veji književnosti, ki ji je groteska na različnih ravneh dosti bolj domača, najbolj realistično literaturo pa ji predstavljajo pravljice: "Domišljija ne lebdi v brezzračnem prostoru, temveč se hrani kot vse, iz doživete realnosti."
Njeni liki so močno poenostavljeni, kostumirani in tipizirani, povsem brez psihološkega komentarja. "Samo tako lahko dosežem tisto mešanico komike in tragike, ki zadosti mojemu namenu – da pokažem kruto realnost in hkrati možnost preseganja le-te s pomočjo zgodbe, ki je sredstvo samouveljavljanja." Zato rada uporablja komiko, ironijo in črni humor. "Tragiki, drami oziroma veliki nesreči vsakdanjega življenja se lahko približamo le s protistrupom, torej s streljanjem preko cilja. S pomočjo komike, ironije in humorja si zagotovimo neki drug kraj bivanja. Seveda ima to svoje meje – v nekem trenutku se tudi smeh konča, toda brez smeha si svobode ni mogoče predstavljati. Velike literature pa sploh ne. Smeh nam pokaže, da smo končni in da sami ne odločamo o svojem življenju,” je povedala v intervjuju.
Ko zgodba preseneti še samo avtorico
Najpomembneje ji je, da zgodba njej sami pokaže nekaj novega, nekaj, kar se razvija v procesu pripovedovanja in tako preseneti njo samo. Biti pa mora tudi "jezikovno brezhibna, imeti mora ritem, barvo in zven. In tempo! Nič ni slabšega kot zgodba, ki se vleče kot žvečilni gumi," dodaja Hoppe.
Felicitas Hoppe se je rodila leta 1960 v mestu Hameln na Spodnjem Saškem, danes pa živi v Berlinu. Študirala je literarno vedo, retoriko, religiologijo, italijanščino in ruščino v Tübingenu, Berlinu, Rimu in v ZDA. Delala je kot dramaturginja, učiteljica in kulturna novinarka, leta 1997 pa se je s tovorno ladjo podala na popotovanje okoli sveta. Je avtorica več romanov, zbirk kratkih zgodb in esejev. Za svoje delo je prejela številne nagrade, priznanja in štipendije. Nemška akademija za jezik in književnost ji je letos dodelila prestižno nagrado Georga Büchnerja, ki velja za najpomembnejše nemško literarno priznanje.
Tragiki, drami oziroma veliki nesreči vsakdanjega življenja se lahko približamo le s protistrupom, torej s streljanjem preko cilja. S pomočjo komike, ironije in humorja si zagotovimo neki drug kraj bivanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje