Kot je v govoru ob slavnostnem odprtju dejal predsednik republike Danilo Türk, bo Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) postal center nove ustvarjalnosti, inkubator novih ekonomij in neke vrste vrhunec Evropske prestolnice kulture. Kot je izpostavil, je kultura še veliko več kot umetnost in znanost.
Ustvarjalnost odpira nove oblike bivanja
"Če hočemo dobro razumeti pojem kulture, moramo razumeti potrebo po naši ustvarjalnosti. Tisti pristni človeški ustvarjalnosti, ki ves čas odpira nove možnosti za nove oblike bivanja, ustvarjanja, sožitja, za nove perspektive," je pojasnil predsednik Türk. Socialno podjetništvo, ekološko kmetijstvo ter nove oblike urbanega sožitja in sodelovanja, ki jih pooseblja CAAP, so po njegovem mnenju mogoči odgovori na trenutne razmere. Zato si želi, da bi tudi družba in mediji opazili to središče nove ustvarjalnosti in razumeli, kako veliko je Maribor prav s tem projektom in projektom Urbanih brazd prispeval k evropskemu iskanju novih kultur, novih oblik sobivanja in bivanja v prihodnosti.
Kjer so posamezniki smoter, ne sredstvo
Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) je v prostorih nekdanje predilnice na Valvasorjevi 42, nedaleč od nerealiziranega mariborskega kulturnega središča Maks. Postal naj bi bil središče novih pristopov družbeno angažiranega dela in ekoloških vidikov razvoja. Po besedah koordinatorice projekta Karoline Babič bo deloval kot skupnostni center in odprta platforma novih idej in energij. "Tukaj so in smo posamezniki smoter in ne sredstvo," je dejala. Z odprtjem CAAP-a želijo zagotoviti trajnost vseh projektov Urbanih brazd in jim priključiti še nove projekte socialnega vključevanja, ekoloških pobud in socialnega podjetništva, pravi Babičeva. "To naj bi bil prostor, iz katerega rastejo neke nove oblike bivanja."
Kljub težavam priznanje ustvarjalnosti kot tvornem elementu sodobnega urbanega življenja
Medtem ko se trenutno financirajo izključno iz EPK-ja, pozneje nameravajo pridobiti sredstva na evropskih razpisih in s socialnim podjetništvom. Babičeva je pojasnila, da želijo s tem projektom tudi pokazati, da so za zagon socialnega podjetništva nujni javni viri, saj bi brez EPK-ja le stežka zagnali CAAP. Prav tako so pričakovali več posluha občine pri zagotavljanju prostora, a so bili nazadnje prisiljeni v najem zasebnega prostora.
Po mnenju programskega direktorja EPK-ja Mitje Čandra odprtje CAAP-a predstavlja potisk kulture v središče našega življenja, in to ravno v trenutku, ko je težko verjeti, da je kultura za našo državo dejansko pomembna. "Prav danes smo lahko priča, kakšna je moč kulture, če jo razumemo na nov sodoben način, ne zgolj kot umetnost v ožjem smislu besede, ampak kot kreativnost in način sobivanja," je dejal ob odprtju.
Edina trajna infrastruktura, pridobljena v času EPK-ja v Mariboru
CAPP je z odprtjem postal edina trajna infrastrukturna pridobitev EPK-ja v Mariboru, odprta med kulturnim prestolovanjem. Pod svojo streho združuje šest projektov, izvedenih v sklopu EPK-jevih Urbanih brazd, v okviru programa "desk-sharing" pa kot nove uporabnike centra že vključujejo manjše organizacije in posameznike ter v prihodnje načrtujejo še razvoj in vključitev novih socialnih podjetij ter socialnih in okoljskih pobud.
Trajnostna naravnavnost projekta je tudi pomemben element Evropske prestolnice kulture, ki sta ga Mitja Čander in generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer poudarjala kot pomembno nalogo v drugi polovici EPK-ja, da se vsaj nekatere pridobitve prestolovanja prenesejo prek njegovega konca in služijo meščanom še naprej. "EPK se počasi končuje, CAAP pa pomeni začetek nečesa novega" in tako uresničuje glavne cilje EPK-ja, kot so trajnostna naravnanost projekta, vključevanje različnih, tudi ranljivih družbenih skupin, poseganje na različna družbena področja ter izboljšanje kulture bivanja v mestu. Žilič Fišer je spomnila, da se velikopotezni infrastrukturni načrti za EPK niso uresničili in da so bile tudi pri vzpostavljanju CAAP-a številne težave. A prepričana je, da bo EPK s tem središčem pustil trajno sled.
Sprememba podobe industrijskega dela mesta
Center bo imel od 19. do 23. novembra dneve odprtih vrat in v tem času bo javnost lahko spoznala posamezne projekte, ki se bodo tam odvijali. Pozneje bo center odprt vsak delovni dan od 8. do 17. ure, ob posebnih dogodkih pa tudi dlje. Center v mestni četrti Studenci na desnem bregu Drave s svojo lokacijo tudi spreminja podobo tega dela mesta, ki nosi predvsem industrijski pečat. To si je želel že prvi predsednik programskega sveta zavoda Maribor 2012 Tomaž Pandur, ki je na tem območju načrtoval gradnjo kulturnega središča Maks, v katerem naj bi domovala tudi nova Umetnostna galerija Maribor, kar pa se zaradi finančnih težav občine ni izvedlo. Uresničeni so bili le manjši in manj zahtevni projekti. V stavbi, kjer domuje CAAP, so pred nekaj dnevi odprli tudi razstavišče Portal, v katerem je društvo Kibla v okviru EPK-ja postavilo mednarodno razstavo Soft Control.
Vrhunec Urbanih brazd združuje vse projekte tega sklopa
Odprtje CAAP-a predstavlja vrhunec programskega sklopa EPK-ja Urbane brazde, ki se je posvetil ekološkim in sociološkim vprašanjem. V prvem tovrstnem skupnostnem oziroma socialnem središču v Sloveniji so pod eno streho združeni vsi projekti Urbanih brazd. V semenski knjižnici arhivirajo lokalne rastlinske vrste in posojajo semena za gojenje. V projektu Trajnostna lokalna preskrba so ustanovili socialno podjetje Zadruga Dobrina, ki vključuje okoli 30 kmetij in oskrbuje javne zavode ter gospodinjstva z lokalno pridelano hrano, njihova trgovina bo v CAAP-u. V okviru projekta Etnomobil so med drugim izvajali delavnice z Romi in izdali prvi obsežnejši slovar slovensko-romskega jezika. V okviru projekta Digitalno nomadstvo so se ukvarjali s pomočjo beguncem, migrantom in prebežnikom ter jih digitalno opismenjevali. Mariborska kolesarska mreža je uredila delavnico, popravljalnico in sposojevalnico koles v projektu Teleport. Konec poletja pa so Urbane brazde uspešno sklenile projekt prvega skupnostnega urbanega vrta, ki so ga postavile v Borovi vasi. V prihodnje pa načrtujejo še razvoj in vključitev novih socialnih podjetij ter socialnih in okoljskih pobud.