Predlog komisije vključuje tudi pomembno novost - naj se poleg dveh članic Unije, ki si vsako leto delita naziv, vsako tretje leto zanj potegujejo tudi kandidatke ali mogoče kandidatke za članstvo v EU-ju. Prvo slovensko mesto z nazivom Evropska prestolnica kultura (EPK) je Maribor, ki si ga letos deli s portugalskim mestom Guimaraes.

Vrstni red držav določen vse do leta 2033
Seznam gostiteljic Evropske prestolnice kulture sodi v sklop predloga za nadaljevanje te pobude, saj se obstoječi program konča leta 2019. Novi predlog določa vrstni red, po katerem bodo države predlagale kandidaturo mest za pridobitev tega naziva vse do leta 2033.

V skladu s predlogom komisije naj bi se za prestolnico kulture v letu 2020 potegovale Hrvaška, Irska ter ena kandidatka ali mogoča kandidatka za članstvo v Uniji. V letu 2021 bi bili to Romunija in Grčija, v letu 2022 Litva in Luksemburg, v letu 2023 Madžarska in Velika Britanija ter znova ena izmed kandidatk ali mogočih kandidatk. V letu 2024 prideta na vrsto Estonija in Avstrija, leta 2025 Slovenija in Nemčija, leta 2026 Slovaška in Finska ter kandidatka ali mogoča kandidatka.
Leta 2027 bodo za naziv kandidirala mesta na Portugalskem in v Latviji, leto pozneje Češka in Francija, leta 2029 pa Poljska in Švedska ter kandidatka ali mogoča kandidatka. V letu 2030 bosta to Ciper in Belgija, leta 2031 Malta in Španija, leta 2032 Bolgarija in Danska ter kandidatka ali mogoča kandidatka, leta 2033 pa Nizozemska in Italija.

EPK je ena najvidnejših evropskih pobud
O načrtu bosta zdaj razpravljala Evropski parlament in Svet Evrope, ki morata končno odločitev o prihodnjih pogojih za izvajanje sprejeti pred koncem leta 2013. Razpis za naziv se namreč objavi šest let vnaprej, da se mesta lahko nanj dovolj dobro pripravijo. Evropska komisarka za kulturo Andrula Vasiliu je ob tem poudarila, da je program Evropske prestolnice kulture ena najvidnejših evropskih pobud, ki uveljavlja izjemno kulturno bogastvo in raznolikost EU-ja ter spreminja podobo mest v korist meščanov in obiskovalcev.

Novi predlog komisije ohranja glavne značilnosti in strukturo zdajšnjega programa. Merila za izbor so bila spremenjena in zdaj vključujejo podrobnejše napotke za morebitne prestolnice, kar naj bi izboljšalo splošni postopek izbire in spremljanja mest, ki se potegujejo za naziv. Več pozornosti bo namenjene učinku pobude pri spodbujanju dolgoročne rasti in razvoja mest, evropski razsežnosti dogodka ter kakovosti kulturnih in umetniških dogodkov, organiziranih med letom.