Predstava Cabaret New Burlesque je divji in razkošni dogodek v duhu kabareta, music-halla, travestije spola, kiča in trasha. V njej pod umetniškim vodstvom Kitty Hartl svoja telesa kažejo Kitten on the Keys, Mimi le Meux, Dirty Martni, Julie Atlas Muz, Catherine d'Lish in edini moški Roky Roulette.

Erotika, kič in humor - vse zaradi užitka
Dekleta v najboljših letih in en mladenič si privoščijo vse različice klasičnega striptiza. Gospe so zelo drzne, saj so nekatere malo bolj okrogle pa tudi precej starejše, kot se običajno pričakuje od deklet v takšnem programu. Z dobršno mero humorja in obilico kiča v občinstvu vzbujajo prvinske reakcije. Nastopajoče v predstavi smo lahko spoznali že v filmu Turneja (La Tournée) francoskega režiserja Mathieuja Amalrica, ki je leta 2010 na filmskem festivalu v Cannesu za ta film slavil kot najboljši režiser.
Skupina, uvožena iz ZDA, navdušuje s sproščenostjo in humorjem, naivnost in ljubki amaterizem z odra odplavajo med občinstvo, ki se voljno predaja damam, da z njo počnejo, kar se jim pač zljubi. Velika dvorana Narodnega doma namreč za ogled šova ne ponuja le vstopnic v parterju ali na balkonu, ampak tudi zakup kabaretske mize za štiri ali šest oseb. Glavni stimulativ je gotovo užitek v igri, ki se mu artistke popolnoma predajo. "Dragi obiskovalci, ne sodite nas prestrogo," na koncu šova občinstvo nagovori Kitten on the Keys: "Smo samo skupina odštekancev, ki se rada slači, ker nam je to v neznanski užitek."
Cabaret New Burlesque bo v Narodnem domu na ogled štiri zaporedne večere, od srede do sobote, ob 21. uri.
Perspektive na prihodnost tokrat s Todorovom
V okviru projekta Dvanajst, ki bo v Maribor v letu dni vsak mesec pripeljal eno izmed izjemnih, na svojem področju vodilnih osebnosti z raznih področij ustvarjalnosti, od umetniških zvrsti do filozofije, se bo drevi predstavil Tzvetan Todorov. Francosko-bolgarski filozof, rojen leta 1939, je zaposlen na Nacionalnem centru za znanstveno raziskovanje. Med letoma 1983 in 1987 je vodil raziskovalni center za umetnost in jezik. Znan je predvsem po svojih prevodih ruskega formalizma, ki je v veliki meri prispevalo k širjenju poezije danes. Je avtor nekaj izjemno vplivnih del s področja literarne teorije in evropske totalitarne dediščine, od kolonializma do koncentracijskih taborišč ter raziskovalec razsvetljenske intelektualne dediščine, pri čemer se opira predvsem na dela J. J. Rousseauja, Montesquieuja, Montaigna, Benjamina Constanta in Jacquesa Cazotta.
Todorov sebe označuje predvsem kot humanista: "Čeprav vas bom morda razočaral, moram priznati, da sebe ne vidim kot filozofa, ampak prej kot zgodovinarja in esejista. V vseh svojih knjigah izhajam iz določenega segmenta zgodovine - zgodovine idej, mentalitet, književnosti in umetnosti, pa tudi politične zgodovine -, ki ga analiziram, pri tem pa poskušam hkrati izluščiti njegov smisel in izoblikovati sodbo o njem. Če bi morali nujno najti oznako konceptualnega okvira, v katerega se vpisujem, bi bil po mojem mnenju primeren stari in včasih diskreditirani termin humanizma."
Njegovo predavanje bo drevi ob 19. uri v Kazinski dvorani SNG Maribora in bo sinhrono prevajano v slovenski jezik. Ob njegovem obisku v Mariboru je izšel prvi slovenski prevod njegovega eseja Totalitarna izkušnja, v katerem priča o svoji lastni izkušnji s totalitarizmom v Bolgariji.