Gre za prvi tovrstni projekt pri nas, ki ni le površina za pridelavo sadja in zelenjave, temveč je pomemben tudi za ponovno vzpostavljanje stikov med sicer odtujenimi stanovalci blokovskih naselij.
Na prej zaraslem travniku med Borovo vasjo in Radvanjem je nastalo več kot 80 lično urejenih vrtičkov s tipsko izdelanimi lopami, nasadi drevja in igrali. Pridelava je izključno ekološka, nekaj gredic je prirejenih tudi za invalide.
Solidarnost med vrtičkarji
Kot pojasnjuje vodja projekta Matej Zonta, gre za vzorčen primer ekološke in urbane pridelave hrane, kjer se vzporedno znova tke načeto družbeno tkivo. "Na vrtu potekajo skupne delovne akcije, ljudje se družijo, vzpostavljajo se nova prijateljstva, manjša se razkorak med generacijami. S solidarnostjo in vzajemno pomočjo med vrtičkarji se oblikuje skupnost," je povedal v izjavi za javnost.
V primerjavi z drugimi mestnimi vrtičkarji je namreč pri skupnostnem vrtu v Mariboru obvezno skupno urejanje skupnih površin, zato so ustanovili društvo Urbani ekovrt, v katerem so se združili zainteresirani vrtičkarji.
Dolgoročna skrb za okolje in krepitev skupnosti
Vzorčen primer ekološkega urbanega vrtnarstva so postavili v okviru programskega sklopa EPK-ja Urbane brazde, ki se ukvarja z okoljskimi in sociološkimi vprašanji. Za vrtičkarje so pripravili izobraževanja, ki so potekala od lanskega poletja, in jim pomagali pri osnovni ureditvi vrta, s katero so ti začeli letos spomladi.