Festival, ki bo letos potekal v živo pod sloganom Krhki (Ne)močni svet, bo v primeru izrednih okoliščin, ki bi onemogočile dogodke v živo, pogovore preselil na splet. V vsakem primeru pa bodo na voljo posnetki dogodkov, je na današnji novinarski konferenci povedal umetniški vodja Fabule Aljaž Koprivnikar. Verjame, da se z digitalizacijo Fabula "približuje ranljivim skupinam, ki jim je dostop do dogodkov med pandemijo ali tudi sicer onemogočen."
Pričakujejo, da bo Lebedjev, "močen glas ruske opozicije", kot ga je opisal programski direktor Beletrine Aleš Šteger, festival odprl v živo. Zaradi trenutnih razmer se bo v najslabšem primeru pogovora udeležil prek videokonference. Udeležba francoskega avtorja Didierja Eribona trenutno še visi v zraku zaradi zdravstvenih zapletov, vendar so organizatorji optimistični, "Eribon pa si prav tako vztrajno prizadeva, da bi lahko prišel v Slovenijo," je povedal Koprivnikar.
Napovedano predavanje francoskega filozofa je del sklopa Fabula v teoriji, v katerem bo sodelovala tudi nigerijska avtorica in feministična aktivistka Chimamanda Ngozi Adichie. Njeno predavanje so prestavili na konec aprila, spodbudno pa je, da ga bo avtorica podala v živo, so dejali.
Na Fabulinih literarnih večerih bodo tokrat poleg Lebedjeva, ki bo govoril o svojem romanu Dežela pozabe, nastopili še švicarska pisateljica Zora del Buono, nizozemski_a nebinarni_a avtor_ica Marieke Lucas Rijneveld, japonska avtorica Mieko Kawakami in hrvaška avtorica Ivana Šojat.
Zora del Buono bo predstavila svoj roman Maršalinja, družinsko sago, ki se med drugim dogaja tudi na slovenskih tleh, od koder avtorica delno izvira. Marieke Lucas Rijneveld, prejemnik_ca nagrade mednarodni booker leta 2020, bo spregovoril_a o svojem prvencu Nelagodje večera, Mieko Kawakami pa bo predstavila roman Vsa moja poletja, ki jo je izstrelil med svetovne zvezde. Literarni večer z Ivano Šojat bo bralcem približal njen roman Unterstadt, ki na Hrvaškem velja za kultno delo.
Fabula Hub, platforma za uveljavljanje perspektivnih imen, bo medtem v ospredje postavila hrvaškega avtorja Dina Pešuta, ki bo predstavil roman Očetov sinko. Fabula pred Fabulo je v začetku februarja gostila pogovor z bosanskim avtorjem Dževadom Karahasanom, predvidoma v drugi polovici aprila pa bo sledila Fabula po Fabuli, ki bo s slovenskima avtoricama Brino Svit in Majo Haderlap zaokrožila festival z razmislekom o slovenski večjezični literaturi.
"Koliko ranljivosti si še dovolimo v družbi apatičnosti?"
"Letošnja Fabula še vedno označuje tranzicijo," je povedal Aljaž Koprivnikar ter dodal, da "njen program predstavlja nadgradnjo vsebin iz prejšnjega leta, ko je skupaj s Katjo Šifkovič, izvršno producentko festivala, prevzel vodenje Fabule ter začrtal nove smernice. Letos se znova soočamo z relevantnimi vprašanji, medtem ko v Evropi divja vojna, pandemija še vedno odzvanja, preteče pa so tudi druge krize, vključno z ekološko," je rekel. Letošnji avtorji in avtorice se v svojih delih spopadajo z vprašanjem, "koliko ranljivosti si še dovolimo v družbi apatičnosti".
S Katjo Šifkovič sta poudarila sodelovanje z drugimi založbami in ustanovami ali organizacijami, kot so gledališča, AGRFT in revija Razpotja. V sodelovanju z založbo UMco je tako Beletrina izdala Zapiske o žalovanju Chimamande Ngozi Adichie in z založbo *cf bo ob koncu tedna izšlo delo Didierja Eribona Vrnitev v Reims. Spremljevalni program bo med drugim vključeval delavnice, razstave in igralske interpretacije. S Fabulininim izborom bo festival dosegel tudi druga mesta, še med festivalom pa bo zaživel tudi projekt poslušalnega fotelja v upokojenskih domovih, ki bo starejšim omogočil prostor za poslušanje zvočnih knjig, je dodal Koprivnikar.
Aleš Šteger je poudaril, da se z novim programom "poglablja koncept Fabule kot mestnega festivala", prav tako pa je v ospredju njegov interaktivni način. Beletrina pri organizaciji sodeluje s Cankarjevim domom (CD) in drugimi organizacijami, vključno z Javno agencijo za knjigo, Mestno občino Ljubljana in Ljubljano, Unescovim mestom literature. "V zadnjih dveh letih smo se zavedli, da nič ni samoumevno," je poudarila generalna direktorica CD-ja Uršula Cetinski ter citirala Dina Pešuta, ki v romanu Očetov sinko zapiše: "Moj oče ni poznal ljudi, ki se pred svetom branijo z branjem." Branje ne bo odrešilo sveta, "vendar je knjiga tista, ki nas lahko odreši kot posameznike, vsaj za nekaj časa," je dodala ter Fabulo označila za praznik knjige, bralca in pisatelja.
Nežka Struc iz pisarne Ljubljana, Unescovo mesto literature, pa je predstavila še zvočno instalacijo Glasovi Fabule, ki bo skoraj do konca marca na voljo na vrtu Društva slovenskih pisateljev. Obiskovalci lahko prisluhnejo zvočnim posnetkom odlomkov iz šestih del, ki so letos v fokusu festivala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje