Ljubljanska premiera Fausta bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma drevi ob 19.30, ponovitve se bodo zvrstile od 27. januarja do 2. februarja.

Predstava Faust je nastala v koprodukciji Opere in Baleta SNG Maribor in Cankarjevega doma ter v sodelovanju z Opernhaus Zürich. Aprila 2018 je doživela praizvedbo v züriški operi, slovenska premiera pa je bila 10. novembra 2023 v SNG-ju Maribor, zdaj sledijo torej še izvedbe v Cankarjevem domu v Ljubljani.

S črnim humorjem začinjena temačna in tragična zgodba
Legenda o liku iščočega duha, ranocelniku in alkimistu, ki dušo proda hudiču v zameno za napoj mladosti, je skozi stoletja doživela več literarnih in gledaliških obdelav, le redko pa plesnih. Faust Johanna Wolfganga von Goetheja iz leta 1808 se spoprijema z večno in težko odločitvijo: zemeljski blagor za ceno lastne duše.

Prvi del prikazuje Fausta med podleganjem skušnjavam, izročanje duše, ki omogoči zgolj kratkotrajne užitke, vodi v pogubljenje. Na teh izhodiščih je Clug ustvaril iskriv gledališki dogodek. Temačna in tragična zgodba, začinjena s črnim humorjem, je podana v nizu navdihujočih odrskih trenutkov, piše v napovedi.

Balet Faust, katerega zgodba je "skozi zgodovino umetniških uprizarjanj postala gledališki mit par excellence, opozorilo in obenem navdih k premisleku o tem, kdo pravzaprav smo in kakšne posledice lahko imajo naše želje – ne le na naše lastno življenje, ampak tudi na življenjske usode vseh, ki jih srečujemo na svoji poti," je dejal Clug pred mariborsko premiero.

Faust je Clugovo nadaljevanje raziskovanja na področju narativnih sodobnih baletov. "Z vsakim se skušam oddaljiti od ustaljenega neoklasičnega baleta in ustvariti žanr, v katerem se sodobni balet prepleta z gledališčem v prepričljivo celoto. V tem primeru brez Goethejevega besedila, ampak z drugačnimi sredstvi in načinom. Cilj je enak: ponuditi gledalcu enako ali podobno izkušnjo, kot jo doživlja ob prebiranju romanov," je še povedal koreograf.

Glasba, ki gre z roko v roki z dramaturgijo in konceptom
Partituro za Fausta podpisuje Milko Lazar, sicer dolgoletni Clugov sodelavec. Bujno razplasteno orkestralno glasbo v družbi ptičjega petja, popevk in ambientalnih zvokov je s koreografom snoval več kot eno leto. "Najin cilj je bil ne slediti Goethejevemu Faustu, ampak se oddaljevati od njega in ga zaobjeti skozi neke druge kote, se vrniti k tej zgodbi z drugimi načini. Gre res za zelo zanimiv v bistvu tudi gledališki dogodek," je povedal Lazar.

Po besedah dirigenta Simona Krečiča gre glasba "na prvi pogled zelo hitro v uho, je zelo elementarna in ritmična, a hkrati zelo kompleksna. Opazi se, da je šla z roko v roki z dramaturgijo in konceptom koreografa, a ima drugačno funkcijo kot pri klasičnem baletu; ne opisuje dogajanja na odru, ampak ga po drugi strani zelo podpira, je močan temelj za pripovedovanje te kompleksne zgodbe."

Scenograf Marko Japelj je ustvaril sceno s prevladujočo "črno škatlo", premičnimi zasloni in videoprojekcijami, za kostumografijo je poskrbel Leo Kulaš. Oba sta del ekipe, s katero Clug sodeluje že več kot dve desetletji. Za oblikovanje svetlobe skrbi Martin Gebhardt, za oblikovanje videa pa Tieni Burkhalter.