Legende in očividci pripovedujejo, da se sv. Jurij pojavi v težkih in hudih časih. Najpogosteje se prikaže bolnikom, mučencem ali vojakom, ki jim ni mogoče pomagati, obsijan s sončnimi žarki, ki se lomijo na njegovemu zlatemu oklepu. Pravijo, da je človek, ki ga ugleda, rešen. Foto: Kolosej
Legende in očividci pripovedujejo, da se sv. Jurij pojavi v težkih in hudih časih. Najpogosteje se prikaže bolnikom, mučencem ali vojakom, ki jim ni mogoče pomagati, obsijan s sončnimi žarki, ki se lomijo na njegovemu zlatemu oklepu. Pravijo, da je človek, ki ga ugleda, rešen. Foto: Kolosej
Vaščani so razdeljeni v dve radikalno nasprotni skupini. Na eni strani so za vojsko sposobni ljudje, morebitni naborniki, na drugi pa invalidi – veterani iz predhodnih balkanskih vojn. Med skupinama vlada sovražnost. Foto: Kolosej

Podelitev oskarjev bo šele marca, a v 'boj' za tujejezične oskarje se neameriški filmi že podajajo; Srbija letos kandidira z epsko vojno dramo Sveti Jurij ubija zmaja.

Srbija je za letošnjega kandidata za tujejezičnega oskarja izbrala razkošno epsko pripoved, ki se dogaja v vasici tik ob meji z Avstro-Ogrsko, v kateri živijo številni invalidi iz časov boja proti Turkom. Med njimi je tudi Gavrilo (Lazar Ristovski), ki se je želel poročiti z lepo Katarino (Nataša Janjić), a jo je moral po izgubi roke prepustiti vaškemu žandarju. Ob izbruhu prve svetovne vojne vse moške, sposobne bojevanja, pošljejo na fronto. Kmalu se razširijo govorice, da so se med zapuščenimi ženami in možmi, ki so lahko ostali doma, spletla ljubezenska razmerja. Da bi pomirili vojake, se vojaško vodstvo odloči rekrutirati tudi invalide in starce, kar povzroči dodatne tragične zaplete sredi krutih balkanskih bojišč

Po dedkovih besedah
Scenarij za film, ki ga je režiral Srdjan Dragojević (med drugim sta njegova tudi filma Lepe vasi lepo gorijo in Rane), je napisal Dušan Kovačević, idejo zanj pa je dobil v dedkovi zgodbi, ki se glasi takole: ''Potem so, kar tako, zaradi človeške zlobe in strupenih jezikov vpoklicali pohabljence iz mačvanskih vasi ter jih 'za kazen' odpeljali na Cer. Poslali so jih v prve bojne vrste, ki so bile že vnaprej žrtvovane. Med temi nesrečniki je bil tudi moj brat, invalid zaradi noge, dober kot kruh. Ni se vrnil s Cera. Tudi pozneje ga nismo našli.''

Ljubezenska melodrama z ozadjem vojne
Kovačević je v teh stavkih začutil zgodbo, podobno antični drami, in ob nadaljnjih pogovorih z dedkom je nastal scenarij, ki se v prvi polovici film vrti okoli vseh mogočih vaških značajev - od vaških tihotapcev, mlade sirote, ki vodi gledalca skozi celotno dogajanje, in seveda do glavnih dveh junakov. Obilica karakterjev tako mestoma gledalca zmede, a film se v drugi polovici spreobrne v protivojno dramo, katere najpomembnejši element ostaja melodrama – nemogoč in usoden ljubezenski trikotnik, ki ga sestavljajo: Gavrilo, mlad vojni invalid, Katarina, mlada žena, ki v vas pride zaradi njega, a se poroči z Djordjem, vaškim žandarjem. Ta pa ji v slepi ljubezni dopušča vse, tudi prešuštvo, kar je bilo včasih kaznovano s smrtjo.