Avtor istoimenske knjige je namreč močno nasprotoval filmski priredbi zgodbe o štirih otrokih, ki v omari odkrijejo vhod v fantazijsko deželo Narnijo, ki ji vlada hudobna čarovnica. Da bi jo premagali, morajo otroci slediti naukom božanskega in mogočnega leva Aslana. Lewis – umrl je leta 1963 – je dejal, da bi morda pristal na risanko po njegovem delu. O fantazijskih filmih pa je imel precej slabo mnenje.
Butaste fanztazijske živali na filmuFilmsko deželo Narnijo je tako že vnaprej označil za bogokletstvo, saj naj bi bile antropomorfične živali na filmu videti prav butasto in kot da bi skočile iz nočne more. Čeprav je od leta tehnologija za ustvarjanje virtualnih fantazijskih filmskih močno napredovala, še vedno vlada prepričanje, da C. S. Lewis nikoli ne bi pristal na ponudbo Disneyja. Zanimivo pa je, da je C. S. Lewis "požegnal" radijsko igro o dogodkih v deželi Narniji. Igra je bila velik uspeh, zato so pri BBC-ju začeli razmišljati tudi o televizijski priredbi. Na to pa se je Lewis odzval: "Absolutno nasprotujem televizijski različici."
"Napad" za božič
Zgodbe iz Narnije: Lev. Čarovnica in omara naj bi bila velika božična filmska uspešnica. Čarobna fantazija, domiselni liki in krščanski nauki, spretno vpleteni v sicer na videz popolnoma neversko pripoved, naj bi osvojili ne le mlade, ampak tudi malo starejše filmofile.
Film je režiral Andrew Adamson, v vlogi otrok pa so zaigrali za enkrat še neznani Georgie Henley, William Moseley, Skandar Keynes in Anna Popplewell. Glas mogočnemu levu Aslanu je posodil Liam Neeson.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje