Hirozakuja Koreeda se pogosto omenja kot japonskega Kena Loacha, ki pripoveduje zgodbe malih, običajnih ljudi. Zmagovalni film Shoplifters (v izvirniku Manbiki Kazoku) govori o obrobnežih v Tokiu, ki zgradijo alternativno družino in so nekakšni moderni Oliverji Twisti. Film po mnenju kritikov pripoveduje, kako državi spodleti ravno pri najranljivejših posameznikih, obenem pa dokazuje, da je mogoče najti uteho in nežnost tudi v ekonomsko najšibkejših razmerah. Koreeda je dejal, da ga je med ustvarjanjem filma zanimalo, ali lahko ljudje, ki niso v krvnem sorodstvu, zgradijo družino na podlagi skupaj preživetega časa.

Zmagovalni film režiserja, ki je na Azurni obali v preteklih letih že slavil, je navdušil kritike in občinstvo s presenetljivimi preobrati v zgodbi. Napovedi, da bo v letu gibanja #MeToo (#jaztudi) in z več močnimi ženskimi režiserkami v tekmovalnem programu palma šla v ženske roke, se sicer niso uresničile, zato pa je v te šla posebna nagrada žirije – prejela jo je libanonska cineastka Nadine Labaki za Capharnaum, realistično upodobitev o zapostavljenih otrocih v slumih Bejruta Capharnaum.

Palmo za najboljšo režijo domov odnaša poljski režiser Pawel Pawlikowski, ki je pred leti navdušenje kritikov in občinstva požel s filmom Ida, tokrat pa je prepričal s filmom o ljubezenski zgodbi v času hladne vojne Cold War. Posebno zlato palmo je prejel film Le livre d'image festivalskega starega znanca Jean-Luca Godarda. Palmo za najboljšo žensko vlogo prejme kazahstanska igralka Samal Yeslyamova za upodobitev nezakonite migrantke v filmu Sergeja Dvortsevoja Ayka. Najboljši igralec je Italijan Marcello Fonte, ki je žirijo prepričal z vlogo lastnika malega pasjega hotela, ki se ni sposoben upreti lokalnemu nasilnežu v skupnosti na jugu Italije, v urbanem vesternu Mattea Garroneja Dogman.

Palma za najboljši scenarij gre dvema filmoma – Alice Rohrwacher je nagrajena za zgodbo filma Happy as Lazzaro, fabulo o revnem dečku z italijanskega podeželja, Nader Saeivar in Džafar Panahi pa za 3 Faces. Kljub številnim pozivom Iranu, da obsojenemu Panahiju dovoli odhod iz države, da bi se udeležil festivala, režiserja ni bilo v Cannes.

Nagrada Un Certain Regard je šla nekonvencionalni skandinavski pripovedi Border o dveh avtsajderjih. Pri reviji Variety so ji napovedali zapis med kultne klasike, film pa opisali kot zabavno, inteligentno zmes romance, skandinavskega noirja, socialnega realizma in grozljivke, ki se zoperstavlja uveljavljenim žanrskim zapovedim. Zgodba sledi Tini, švedski carinici neobičajnega videza, ki jo pritegne enako nenavaden Vore, pri čemer odkrije neprijetno resnico o lastni identiteti.

Nagrada za film, ki najbolje obravnava LGBT-tematiko, je šla belgijskemu filmu Girl o transspolni najstnici, ki želi postati balerina. Drama je bila med kritiki toplo sprejeta, revija Variety jo je hvalila kot "čudovit debi tako režiserja Lukasa Dhonta kot zvezdnika Victorja Polsterja". Film je prejel tudi zlato kamero in posebno omembo žirije FIPRESCI, ki je svojo glavno nagrado namenila filmu, ki temelji na kratki zgodbi japonskega literarnega zvezdnika Harukija Murakamija, Burning (Buh-Ning) režiserja Leeja Chang-Donga. Žirija je v utemeljitvi delo označila kot "vizualno sijajen film in čustveno kompleksen komentar sodobne družbe". Najboljši kratki film je All These Creatures Charlesa Williamsa.

Osrednja festivalska žirija, ki ji je predsedovala Cate Blanchett, je izbirala med 21 filmi, med katerimi po mnenju kritikov nobeden ni veljal za favorita. O teh so presojali še igralki Kristen Stewart in Lea Seydoux, ameriška scenaristka in režiserka Ava DuVernay ter burundijska pevka in skladateljica Khadja Nin, ruski režiser Andrej Zvjagincev, kitajski igralec Chang Chen, kanadski režiser Denis Villeneuve ter francoski režiser in scenarist Robert Guediguian. Cate Blanchett je pred podelitvijo novinarjem letošnjo bero opisala kot bogato in močno, o odločanju žirije pa dejala, da je potekalo v prijetnem vzdušju. Dodala je, da žiranti niso 'sodili' o najboljšem filmu, ampak so ga 'izbrali'.

Vzpon 82 filmskih ustvarjalk
Festival je med drugim minil v znamenju iniciative #MeToo. Po rdeči preprogi se je v znak protesta sprehodilo 82 filmskih ustvarjalk, kar pa ni bila naključna številka. Kot je v govoru povedala Cate Blanchett, se je ravno toliko režiserk sprehodilo po teh stopnicah od prve prireditve tega filmskega festivala leta 1946. V enakem obdobju se je po teh istih stopnicah povzpelo 1.688 režiserjev. Zlato palmo so do zdaj podelili 71 režiserjem in le dvema režiserkama.

Na seksizem prestižnega festivala je na svoj način opozorila tudi članica letošnje žirije Kristen Stewart, ki je na rdeči preprogi sezula čevlje z visoko peto, ki so zapovedan del ženske toalete. "Če visokih pet in obleke ne pričakujete od fantov, potem jih ne smete niti od mene," je bil njen komentar.

Tako kot lani so govorili tudi o filmskih formatih. Po lanski polemiki se je s festivala protestno umaknil spletni velikan Netflix, saj mu vodstvo Cannesa s filmi ni dovolilo konkurirati v tekmovalnem programu, zato niso sodelovali niti v netekmovalnem. Vodstvo festivala v Cannesu namreč še naprej trdno zagovarja stališče, da morajo biti filmi, predstavljeni v tekmovalnem programu, na ogled tudi v kinodvoranah, kar je v nasprotju z distribucijskim kanalom Netflixa. Spremljevalci najodmevnejših filmskih festivalov so bili zato letos mnenja, da je Cannes s svojo kritično in polemično držo prehitel celo praviloma družbeno angažiran Berlinale.