Nocoj si lahko film ogledate v Slovenski kinoteki. Restavrirano klasiko avstrijskega filma sta z novo partituro opremila priznani pianist Donald Sosin in violinistka, mojstrica glasbe klezmer Alicia Svigals, ki bosta nocojšnjo projekcijo tudi spremljala v živo. Prisluhniti jima bo mogoče tudi jutrišnji večer, ko bo na sporedu sodobni nemi film Mož brez sveta.

Mesto brez Judov. Foto: Slovenska kinoteka
Mesto brez Judov. Foto: Slovenska kinoteka

Režiser Hans Karl Breslauer je film Mesto brez Judov posnel leta 1924, kmalu po izidu istoimenske knjižne uspešnice avstrijskega pisatelja judovskega rodu Huga Bettauerja in zgolj nekaj let, preden so satirično opisani dogodki postali še danes nepredstavljiva resničnost.

Zgodba je postavljena v izmišljeno avstrijsko mesto Utopija, kjer se ob uvedbi novega protijudovskega zakona oblasti odločijo, da morajo vsi Judje zapustiti mesto. Meščani zakon sprva podpirajo, kmalu pa ugotovijo, da bosta brez judovskega prebivalstva gospodarstvo in kultura stagnirala.

Mož brez sveta. Foto: Slovenska kinoteka
Mož brez sveta. Foto: Slovenska kinoteka

Resda gre za črno komedijo z vidnimi stilističnimi vplivi nemškega ekspresionizma, a film je poln zloveščih in srhljivo realističnih prizorov, ki postanejo še posebej pretresljivi s prikazovanjem tovornih vlakov, ki vozijo Jude iz mesta.

Mož brez sveta Eleanor Antin, ki bo v Slovenski kinoteki na ogled v četrtek, je bil posnet leta 1992. Film, ki sta ga z novo partituro prav tako opremila Sosin in Alicia Svigals, je primer postmodernistične prakse in posvetilo zlatemu obdobju nemega filma. Zgodba sledi nemi filmski klasiki, ki naj bi jo leta 1926 v Rusiji režiral Jevgenij Antinov, alter ego režiserke in umetnice Eleanor Antin, v obdobju, ko sovjetska oblast še spodbuja judovsko umetnost. Dogajanje je postavljeno v judovsko vasico, kjer se vaščani borijo proti revščini, njihov boj pa otežujejo rasna, verska in politična nasprotja znotraj skupnosti.

Eleanor Antin je večkrat nagrajena umetnica, ki preizkuša različne prakse, od filma in performansa do instalacije. V svojem delu se vrača v različna zgodovinska obdobja, od starega Rima do krimske vojne, oživlja evropske salone devetnajstega stoletja kot tudi lastno judovsko kulturo.

Sosin in Alicia Svigals s svojo edinstveno glasbeno spremljavo nemih filmov z judovsko tematiko navdušujeta občinstvo tako v ZDA kot v Evropi.

Alicia Svigals in Donald Sosin. Foto: Oles Cheresko
Alicia Svigals in Donald Sosin. Foto: Oles Cheresko

Alicia Svigals je svetovno priznana in nagrajena violinistka in izvajalka glasbe klezmer, tradicionalne glasbe vzhodnoevropskih Judov, ki govorijo jidiš, ter ustanoviteljica z grammyjem nagrajene skupine Klezmatics, ki se je že predstavila tudi slovenskemu občinstvu. Kot skladateljica je sodelovala z mnogimi priznanimi umetniki, med drugimi z dramatikom Tonyjem Kushnerjem, s kvartetom Kronos, s pesnikom Allenom Ginsbergom, s pesnico Eve Ensler, z izraelsko pevko Chavo Alberstein, z violinistom Itzhakom Perlmanom ter z Robertom Plantom in Jimmyjem Pageom iz legendarne zasedbe Led Zeppelin.

Donald Sosin je pianist in skladatelj, ki je odraščal v Ryeu, New Yorku in Münchnu. Je eden najbolj priznanih ustvarjalcev in izvajalcev glasbenih spremljav za neme filme. Izvirne partiture za neme filme pogosto izvaja skupaj s svojo ženo, pevko in tolkalko Joanno Seaton. Nastopa na svetovno znanih prizoriščih in večjih filmskih festivalih po vsem svetu. Snema za Criterion, Kino, Milestone in Flicker Alley, njegove partiture ob nemih klasikah pa je mogoče slišati tudi na televizijski mreži TCM.

V Kinoteki restavrirana nema filma Mesto brez Judov in Mož brez sveta