Bruno Ganz ima več kot bleščeč življenjepis, zato ga najbrž ne tare pretirano obžalovanje, da je leta 1993 odklonil vlogo Oskarja Schindlerja v Schindlerjevem seznamu (na koncu jo je dobil Liam Neeson). Foto: EPA
Bruno Ganz ima več kot bleščeč življenjepis, zato ga najbrž ne tare pretirano obžalovanje, da je leta 1993 odklonil vlogo Oskarja Schindlerja v Schindlerjevem seznamu (na koncu jo je dobil Liam Neeson). Foto: EPA
Nebo nad Berlinom
V Nebu nad Berlinom (ki mu kasnejša hollywoodska priredba dela krivico), je bil Ganz angel Damiel, ki se zaljubi v smrtnico in sklene, da je sit opazovanja življenja 'od zunaj' - pa čeprav za ceno umrljivosti ...
Propad
Med pripravami na vlogo v Propadu je Ganz mesece in mesece preučeval osebnost Adolfa Hitlerja; nekateri so mu nato očitali celo, da ga je upodobil 'preveč človeško'.

Nagrado bodo Ganzu izročili na podelitvi "evropskih oskarjev", ki bo 4. decembra gostovala v Talinu. Evropske filmske nagrade so lani prvič podelili v Bochumu, kar je bil uvod v prireditve prihodnje evropske prestolnice kulture Porurje - Ruhr 2010. Letos bo slovesnost torej v estonski prestolnici, ki bo prihodnje leto nosila naziv evropska prestolnica kulture.

Bruno Ganz je svoj obraz posodil nekaterim nepozabnim filmskim likom, so v utemeljitev nagrade zapisali pri EFA, pa naj bo to angel v filmu Der Himmel über Berlin (Nebo nad Belinom, 1987) Wima Wendersa, v italijanski komediji Pane e tulipani (2000) Silvia Soldinija ali kot utelešenje Adolfa Hitlerja v filmu Oliverja Hirschbiegla Der Untergang (Propad, 2004). Za slednjo je dobil enoglasno pohvalne odzive kritiške srenje.

Najprej Nemčija ...
V 70. in 80. letih je Ganz, ki bo marca dopolnil okroglih 70 let, snemal z velikani nemškega avtorskega filma, kot so Werner Herzog (Nosferatu: Phantom der Nacht), Volker Schlöndorff (Die Fälschung) in Wim Wenders (Der amerikanische Freund, Der Himmel über Berlin). Vse te vloge so mu odprle vrata v zavest ne le nemško govorečega, ampak tudi svetovnega občinstva.

... nato svet
Med svojim vzponom je sodeloval tudi z znanimi režiserji iz tujine; med njimi so Eric Rohmer (La marquise d'O), Theo Angelopoulos (Mia aioniotita kai mia mera) in Francis Ford Coppola (Youth without Youth). Nastopil je v Luthru Erica Tilla, kontroverzni zgodovinski drami o teroristični enoti RAF Der Baader Meinhof Complex Ulija Edla in uspešni ekranizaciji Schlinkovega romana Bralec v režiji Stephena Daldryja (mimogrede, zadnja dva sta bila nominirana za tujejezičnega oskarja).

V družbi stanovske kolegice Iris Berben so ga letos izvolili za predsednika Nemške filmske akademije (Deutsche Filmakademie).

Gledališki dosežki
Bruno Ganz, ki izvira iz italijansko-švicarske družine, se je za igralski poklic opredelil že zgodaj. Pri devetnajstih letih se je prebil k filmu, z vlogo v Der Herr mit der schwarzen Melone. Igralsko šolo je obiskoval v Zürichu, nato je nastopal na odskih deskah v Göttingenu in Bremnu, kjer je sodeloval tudi pri projektih Petra Zadka. S Petrom Steinom je sodeloval pri številnih odrskih predstavah. Leta 1972 je prvič nastopil na Salzburškem festivalu, in sicer v krstni uprizoritvi dela Thomasa Bernharda Der Ignorant und der Wahnsinnige; vloga mu je prinesla nagrado za igralca leta.

Ikonični liki iz zgodovine drame
Leta 2000 je Ganz zablestel kot Faust v 21 ur dolgi Steinovi odrski postavitvi Goethejevega Fausta I in Fausta II; premiera je bila v Hannovru, potem so s predstavo gostovali še v Berlinu in na Dunaju. Leta 2003 se je Ganz podal še v dunajski Burgtheater in tam nastopil v Sofoklejevem Ojdipu na Kolonu.