Fatih Akin, dobitnik zlatega medveda za dramo Z glavo ob zid, se letos na cannskem festivalu predstavlja z dramo Auf der anderer Seite (Na drugi strani), medtem pa že zbira gradivo za nov politični doku-triler z delovnim naslovom Nesnaga v rajskem vrtu. Sicer v Hamburgu živeči režiser se je sklenil obrniti kar na turškega ministra za okolje v Ankari in dobil presenetljivo grob odgovor: “Filme morda znate snemati, o okoljevarstvenih zadevah pa ne veste prav ničesar.”

Po stopinjah Michaela Moora?
No, Akin bo morda dokazal prav nasprotno. Načrtuje namreč film o boju 3.500 prebivalcev turškega mesta Camburnu, ki so se uprli načrtom za odlagališče odpadkov v njihovi bližini. Čeprav na pomoč turške vlade očitno ne more računati, pa Akin v intervjujih za nemške medije razlaga, da skuša z usmerjanjem pozornosti na ta projekt vse skupaj preprečiti. “Zaenkrat še ne vemo, ali nas čaka srečen konec ali tragična smrt cele vasi.”

Izsiljevanje v imenu višjega cilja
Iz zgoraj napisanega lahko sklepamo, da je režiser kar naenkrat odkril svojo politično žilico. Sam pravi, da je njegova naloga v prvi vrsti še vedno zabavati ljudi, da pa “je situacija v svetu trenutno preveč kritična, da bi jo v svoji umetnosti lahko ignoriral.” Zaveda se sicer nevarnosti, da bi se njegov film prevesil v didaktično moralko, a meni, da se lahko Camburnu grožnje toksičnega odlagališča reši le s pritiskom mednarodne skupnosti. “Turčija se mora zavedati, da zanjo ni prostora v EU, če ne zna rešiti niti lastnih ekoloških problemov.”

“Tragični junak” filma je po režiserjevem mnenju župan vasi, ki živi predvsem od pridelovanja čaja, Huseyin Alioglu. Po več pritožbah skupnosti, ki se boji, da bo smetišče okužilo njihovo pitno vodo, se je župan znašel pred sodiščem Maradi zaradi “protiturškega delovanja”.