Življenje slavnega italijanskega skladatelja je namreč pritegnilo pozornost režiserja Paola Benvenutija. A kot je že znano, se ta ni toliko osredotočil na samega Puccinija (1858-1924), ampak predvsem na njegovo mlado služabnico Dorio Manfredi. Gre za dekle, ki jo je Puccinijeva soproga po krivem obtožila prešuštvovanja z možem, zaradi česar je nato osramočena služabnica naredila samomor.
Zgodba o nezvestobi in maščevanju, sicer značilnejša za usode Puccinijevih opernih junakinj, odkriva pisma in dokumente, ki namigujejo, da bi imel lahko skladatelj še enega živečega potomca. In tako je film Puccini e la Fanciulla (Puccini in dekle), ki je bil premierno predvajan na filmskem festivalu v Benetkah, že pritegnil pozornost Simonette Puccini, zaenkrat edine priznane skladateljeve dedinje.
To je pred 30 leti za nezakonsko hčer Puccinijevega sina Antonia potrdilo sodišče, zaradi česar je podedovala večino maestrovega posestva. Zdaj pa se je pojavila še ena ženska, gospodinja iz Pise Nadia Manfredi, ki meni, da bi bila lahko tudi ona Puccinijeva vnukinja, kar pa želi dokazati z DNK-analizo.
Potem ko se je Benvenutiju zdela zgodba o služabnici Dorii sumljiva in pomanjkljiva, se je odločil, da pride resnici do dna, in na podlagi na novo odkritih dokumentov ugotovil, da je imel Puccini pravzaprav razmerje z Dorijino sestrično, Giulio Manfredi. Ta je bila lastnica gostilne pred skladateljevo vilo ob jezeru Torre del Lago in, kot domnevajo, naj bi bila prav ona navdih za lastnico bara Minnie v operi La fanciulla del West, ki jo je Puccini napisal leta 1910.
Vse je natančno dokumentirano
Po Benvenutijevi razlagi je imel Puccini z Giulio Manfredi sina, prav tako imenovanega Antonio, ki je umrl v revščini leta 1988, ne da bi izvedel, kdo je bil njegov oče. Pri zbiranju podatkov za film je Benvenutija sled pripeljala do Nadie Manfredi, za katero pravi, da tudi njena fizična podobnost s skladateljem govori v prid na novo odkrite zgodbe. To potrjujejo tudi pisma in fotografije, ki jih je našel v Nadijini hiši. Gre za pisma, ki jih Puccini pisal Giulii med letoma 1908 in 1922, našel pa se je tudi filmski posnetek, na katerem vidimo skladatelja med igranjem klavirja, lovljenjem rac in igranjem s psom. Prav ta posnetek sklene Benvenutijev celovečerec.
Film in nova odkritja o najslavnejšem italijanskem skladatelju po Verdiju sovpadajo ravno s praznovanjem 150-letnice Puccinijevega rojstva. Simonetta Puccini, ki je lastnica dedkove vile ob Torre del Lago (danes muzej in arhiv), pa je v bran spomina na skladatelja pred tem, kar ima le za govorice, sprožila peticijo. A Benvenuti se ne da in tako je svoj izdelek v Benetkah zagovarjal z besedami, da temelji film na večletnih raziskavah. "Vse, kar vidite v filmu, je natančno dokumentirano," pravi.
M. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje