Tim je, skratka, srečen. In to vse do tistega usodnega dne, ko v njihovo popolno tričlansko družino ne vstopi še en član – Timov mlajši brat. No, točneje, se pripelje s taksijem, ampak to nenavadnost opazi le Tim, kakor tudi precej čudaško novorojenčkovo poslovno obleko, malo črno aktovko in milo rečeno precej gospodovalno obnašanje, ki v trenutku vso hišo obrne na glavo. Še več, Timu se celo zazdi, da mali čisto zares govori, in to po telefonu! A ko se odloči zadevi priti do dna, se kmalu znajde sredi velikanske tajne naloge, od katere je odvisna prihodnost vseh prihodnjih dojenčkov tega sveta ...

Film Mali šef, najnovejšo celovečerno družinsko komedijo animacijskega studia DreamWorks, lahko gledamo na več načinov. Otroci, čeprav ne tisti čisto najmlajši, se bodo najbrž brez težav vživeli v sicer dokaj povprečno domišljijsko pustolovščino, njihovi starši bodo morda skozenj iskali zabaven način, kako svojim prvorojencem približati idejo o novem družinskem članu, preostali gledalci pa bodo morda poskusili iz njega izluščiti celo nekakšno parodijo, saj naj bi osrednji lik s svojo vizualno podobo in mimiko precej spominjal na novega ameriškega predsednika, kar je še posebej opazno v izvirniku, kjer mu je glas posodil trenutno najbolj vroči Trumpov imitator Alec Baldwin.

A v resnici film ni prav nič od tega. Za parodijo, ki je glede na žanr najbrž enako moralno sporna kot osrednji zaplet, v katerem za pomanjkanje dojenčkov dokaj neposrečeno in predvsem precej premalo duhovito, okrivijo pasje mladičke, so bili ustvarjalci premalo drzni, za dih jemajočo pravljično avanturo, ki bi malo globlje razburkala otroško domišljijo, pa jim je zmanjkalo prav pravljičnosti. Mali šef tako obstane nekje vmes – podobno kot njegov naslovni junak, le da je njemu do konca zgodbe vseeno uspelo odrasti, filmu pa žal ne.

Gaja Pöschl, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).