Filmski kritiki opisujejo najnovejši film o ameriškem predsedniku Georgeu W. Bushu tudi kot pripoved o tem, kako lahko oče napačno oceni svojega sina, kako sin trpi v senci slavnega očeta in kako človekov značaj oblikuje preplet notranjih in zunanjih dejavnikov. Poleg dokumentarca Slacker Uprising Michaela Moora je film W režiserja Oliverja Stona tisti, ki bo v ZDA v političnem smislu zaznamoval letošnjo filmsko jesen. Premiera filma je napovedana za 17. oktobra, pospremila pa naj bi jo posebna spletna stran, na kateri bo Stone zbral vse vire in ozadja anekdot, ki jih je mogoče videti v filmu. S tem se želi režiser zaščititi pred morebitnim označevanjem njegovega filma za propagandni izdelek hollywoodskega liberalca.

Poklicanost, ki je vodila tudi Mojzesa
Film vsebuje vse elemente najboljših psiholoških dram; tiranskega očeta (igra ga James Cromwell), strogo mater, njunega ljubljenca ter skupino najbolj zagretih privržencev. Pa vendar gre bolj za komedijo, pišejo ameriški kritiki, na trenutke zelo črno komedijo. Bush, ki ga upodablja Josh Brolin, reče tako Guantanamero namesto Guantánamo in se primerja z Mojzesom. "Ni bil ravno največji govornik, a zavedal se je svojega poslanstva," pojasni predsednik svojo poklicanost k politiki.

Lahko film vpliva na volitve?
"Je predrzen film, ne pa nujno tudi dober," je zapisal Reutersov kritik. Njegova moč se kaže skozi to, da pripoveduje o tem, kako trenutno Američani in svet dojemajo Busha, s tem pa skuša prehiteti zgodovinarje. A film, čigar naslov zaznamuje prvo črko predsednikovega drugega imena Walker, je bližje televizijskemu izdelku kot kinematografskemu filmu. Kot napovedujejo, naj ne bi imel večjega vpliva na izid ameriških predsedniških volitev 4. novembra. Na eni strani bo gotovo okrepil prepričanja Bushevih nasprotnikov, na drugi pa bo njegovim zagovornikom potrdil dvom o nepristranskosti liberalnih medijev.

Barbarino presenečenje
Busha spoznamo v študentskih letih, ko je bil velik zabavljač, popival, se spogledoval in menjal eno službo za drugo. A "izgubljeni sin" je spoznal žensko svojih sanj - Lauro (igra jo Elizabeth Banks), ki ga potegne iz "teme" in mu pomaga na pravo pot. Njegova mati Barbara pa je tista, ki izreče najbolj zgovoren stavek filma. Ko izve za sinove načrte, izreče: "Guverner Teksasa? Gotovo se šališ."

M. K.