Hollywoodska smetana se bo morala letos posloviti od dragih "darilnih košar" in razsipnih zabav za predstavitev tega ali onega filma, ki bi ga ustvarjalci radi videli v deseterici za boj za najboljši film. "Recesijska moda" narekuje drugačen pristop: bolj ekskluzivna, intimna srečanja v kaki restavraciji ali celo pri režiserju ali producentu doma, kjer film "prodajajo" precej bolj diskretno.

Primer: Leonardo DiCaprio je priredil zabavo za prijatelja Tobeya Maguireja, ki je le nekaj dni pozneje na presenečenje marsikoga dobil nominacijo za zlati globus (za vlogo v filmu Brothers). Eden izmed predsednikov studia Fox Jim Gianopulos je priredil zabavo ob 60. rojstnem dnevu Jeffa Bridgesa, ki se je nato prav tako prelevil v nominiranca za zlati globus (Crazy Heart).

V New Yorku je politična aktivistka in feministka Gloria Steinheim gostila zabavo za Miro Nair, režiserko filma Amelia, Ben Stiller in Owen Wilson pa sta skupaj vabila na projekcijo filma The Messenger z Woodyjem Harrelsonom v glavni vlogi; med gosti je bil tudi Sean Penn, ki je nato podobno projekcijo organiziral v San Franciscu.

Seznami povabljencev na teh zabavah so včasih zelo specifični: "tarče" so predvsem člani kritiških in igralskih cehov, ki imajo glas, ko je treba izbrati nominirance za oskarje - ne pa samo oni, kajti pravilnik Akademije prepoveduje projekcije filmov, ki jim prisostvujejo zgolj njeni člani. Žirantje za nagrade igralskega ceha (SAG) so si lahko letos precej pred uradnimi premierami ogledali večino pozneje nominiranih filmov, od Invictus do The Lovely Bones, projekcijam pa je po navadi sledila še tiskovna konferenca z igralci in režiserjem.

Strateško izbiranje festivalskih gostov
Včasih je poudarek na filmski glasbi: na zabavi - gostil jo je Peter Bogdanovich - po projekciji filma Crazy Heart, v katerem Jeff Bridges igra od življenja potolčenega pevca countryja, je s pesmimi iz filma nastopila "prava" legenda countryja, Willie Nelson. Spet drugič skušajo kak film posebej izpostaviti na festivalu v kraju, kjer živi veliko potencialnih glasovalcev: Santo Barbaro in Palm Springs sta tako v lanski sezoni obiskala Sean Penn (Milk) in Daniel Day-Lewis (Tekla bo kri); letos ju bodo Morgan Freeman, Helen Mirren in Jason Reitman.

Seveda morajo prireditve gostiti tudi direktorji studiev: Ron Meyer (Universal), Alan Horn (Warner Bros.), Amy Pascal (Sony) in drugi - a prava mojstra te igre sta Harvey in Bob Weinstein; njun studio je nabral rekordnih dvanajst nominacij za letošnje zlate globuse (navsezadnje sta "njuna" filma Neslavne barabe in Devet). Kako jim je torej to uspelo? "Vsekakor poskušamo ubrati osebnejši pristop; zapravljanja vsevprek si ne moremo več privoščiti," priznava David Glasser, odgovorni za distribucijo pri Weinstein Co. Seveda pa to za seboj neredko potegne logistične težave: "Kar predstavljajte si, kako je usklajevati urnike in hkrati okrog prevažati zvezde, kakršne so Brad Pitt, Nicole Kidman, Daniel Day-Lewis, Colin Firth in Viggo Mortensen."

Desetletje, ki se je začelo z Gladiatorjem
Čeprav Hollywood zabave v sezoni nagrad prireja že vse od "divjih" dvajsetih let prejšnjega stoletja, pa so se pravila igre na novo pisala leta 2000, s spektaklom Gladiator: po majski premieri je šel na "turnejo", kar je pomenilo serijo dodatnih premier, katerim so vedno sledili pogovori z režiserjem, scenaristom, igralci in drugimi - pristop, ki so ga pozneje posnemali še mnogi. (Gladiator je tistega leta dobil pet oskarjev, vključno s tistim za najboljši film).