Kljub finančnemu uspehu visokoproračunskih filmov, ki v ospredje postavljajo ženske like (naj omenimo samo Dekliščino, Somrak in Igre lakote), zastopanost žensk na velikem platnu upada. Če se že pojavljajo, so praviloma najstnice, prikazane na seksualiziran način, je pokazala študija kalifornijske univerze za komunikacijo in novinarstvo.

Med stotimi najdonosnejšimi filmi v ZDA v letu 2012 je bilo samo 28,4 odstotka od 4.475 govorečih vlog ženskih. Še pred tremi leti je bila ta statistika 32,8 odstotka.

Samo šest najuspešnejših filmov zadnjega leta je imelo "uravnoteženo" igralsko zasedbo (kar pomeni, da so imele ženske vsaj 45-odstoten delež vseh vlog, ki imajo v filmu kako repliko).

Slabše kot pred petimi leti
Enako študijo opravijo vsako leto od leta 2007; po rahlem vzponu leta 2009 prisotnost žensk z dialogom v filmih počasi, a konstantno pada. Ženske so tako še vedno "premalo zastopane na velikih platnih", opozarja Stacy L. Smith, ki je študijo vodila.

Mlada dekleta je treba ... sleči?
Če pa jih že spustijo pred kamero, so ženske - v 31,6 odstotka primerov - oblečene pomanjkljivo oziroma na seksualno sugestiven način. Ta odstotek je, v nasprotju s prejšnjim, najvišji v zadnjih petih letih.

Če se osredotočimo na zgolj najstnice v filmih, je statistika še bolj nazorna: v letu 2012 so bile razgaljene v osupljivih 56,6 odstotka primerov (kar je kar 20 odstotkov več kot leta 2009).

Čeprav je Jennifer Lawrence v vlogi Katniss Everdeen v Igrah lakote neizpodbitno dokazala, da se vloga močne ženske lahko obrestuje tudi na blagajnah kinematografov, pa trenda očitno ni spremenila: hollywoodski producenti se še vedno udinjajo okusu mladih moških, ki so med obiskovalci kina močno zastopani.

Kje so režiserke?
Večja verjetnost, da bomo v filmu videli ženske like, ki obenem tudi ne bodo seksualizirani, je, če scenarij za film napiše in ga nato tudi režira ženska. A kaj, ko je bilo med 100 najuspešnejšimi filmi lanskega leta le 16 odstotkov scenaristk, producentk in režiserk (režiserk je bilo le pičlih 4 odstotke). Zato najbrž ni presenetljivo, da se na letošnjem canskem festivalu, ki se trenutno odvija na francoski rivieri, za zlato palmo poteguje ena sama režiserka: Valeria Bruni Tedeschi, sestra nekdanje francoske prve dame in pevke Carle Bruni. Lani ni bilo nobene.

Smithova za to ravnovesje krivi predvsem "to, kako industrija gleda na občinstvo". "Slaba zastopanost žensk na platnu je presenetljiva, glede na populacijo in vzorec obiskovalcev kina. Dekleta in ženske predstavljajo polovico populacije in pokupijo polovico vstopnic."

Obenem jo skrbi tudi to, da se v zadnjih petih letih odstotek žensk za kamero, scenaristk in producentk skoraj ni spremenil. "Vsaj ena od poti k spremembam v filmski vsebini oz. zmanjševanju tveganja popredmetenja žensk bi bila, da jih več najamemo za delo za kamero."