Podjetnik Zaid Fadhel je zdaj 800.000 dolarjev namenil za svoje sanje o oživitvi kinematografov v Iraku. Odprtje malega Fadhelovega kina v bagdadskem družabnem klubu je prvi korak velikopoteznega načrta, po katerem naj bi v štirih letih zgradili 30 dvoran v prestolnici in Iračanom dali možnost, da si spet ogledajo filme, ki jih gledajo tudi drugod po svetu.

Iračane bo dostop do najnovejših filmov, kot so Divja vožnja, The Mechanic ali Source Code, spet povezal s svetovno filmsko kulturo, od katere so bili odrezani v času 24-letne diktature Sadama Huseina in krvavega kaosa, ki je sledil ameriški invaziji leta 2003.

"Odpreti kinematograf je kot biti odločen, da boš živel. Tako pomembno je kot kruh," je na odprtju kinematografa Iraqi Cinema v bagdadskem Lovskem klubu povedal igralec in režiser Aziz Kajun.

Irak je nekoč imel 83 kinematografov, 64 od njih se je bilo v prestolnici, kjer živi okrog sedem od 30 milijonov Iračanov. Eno po eno dvorano so v Sadamovi dobi zapirali, saj je vlada nadzirala izbor in uvoz filmov. V času invazije leta 2003 je bilo v državi le še pet delujočih kinematografov. Vojna, ki je sledila in v kateri je umrlo na desettisoče ljudi, je v Iračane vcepila strah pred zbiranjem na javnih prostorih in v množicah. Izbrali so relativno varnost doma, kjer imajo številni dostop do stotin satelitskih kanalov.

A čeprav se vsak mesec v državi še vedno zgodi na ducate eksplozij in drugih napadov, je vsesplošno nasilje le malce zamrlo in ljudje se spet podajajo na javne prostore. "Iračani so žejni kinematografov. Na ta način želim Iračanom spet vrniti kulturo filma," pravi Fadel.

Njegovi dve kinodvorani v Lovskem klubu, v vsaki je prostora za okrog 75 ljudi, se ponašata z razkošnimi rdečimi sedeži, uvoženimi iz Španije, s prefinjenim zvočnim in svetlobnim sistemom ter s projektorji iz Italije in Nemčije. Kmalu bodo imeli tam tudi digitalne 3D- projektorje. Postavljeni sta poleg trgovin z oblačili, restavracij in otroškega igrišča.

"Odprtje tega kina me je spomnilo na dan, ko me je oče v 80. letih prvič peljal v kino. Ima isti okus," je povedal vladni uslužbenec Zainab Al Kasab na odprtju v Lovskem klubu.

Cenzure ne bodo trpeli več
Da, Iračani so nekoč lahko uživali tako v bollywoodskih spektaklih kot hollywoodskih romancah, najraje so imeli mednarodne zvezdnike, kakršna sta (bila) Anthony Quinn in Sophia Loren. A Sadamov strogi nadzor nad uvozom jih je nato pripeljal do zelo omejene izbire. Iraški intelektualci pravijo, da ne bodo trpeli takih omejitev od nove, demokratično izvoljene vlade, saj cenzura pomeni omejevanje ustvarjalnosti.

Odprtje novega kinematografa je vodja vladne uprave za kino in gledališče Šafik Al Mehdi primerjal z odprtjem univerze ali katere druge izobraževalne ustanove. Samo v Bagdadu namreč živi 2,5 milijona otrok. Srečneži med njimi si bodo kmalu lahko ogledali Svet igrač 3.

Čeprav so se varnostne razmere v veliki meri uredile, je iraška prestolnica še vedno kot nekakšna zastražena trdnjava z omejeno svobodo gibanja in omejenimi možnostmi za razvedrilo. A gredo stvari le na bolje: leta 2009 so spet odprli Narodni muzej, istega leta so v Narodnem gledališču začeli nastopati "stand-up" komiki. Spet se odpirajo restavracije in slaščičarne.

A tudi med praznovanjem odprtja novega kina je namestnik kulturnega ministra Džaber Al Džaberi zbrane posvaril, da so Iračani še vedno v nevarnosti, saj "tudi v tem srečnem trenutku inženirji temnih misli načrtujejo, kako Bagdad napolniti z avtomobilskimi bombami in eksplozivnimi jopiči, da bi pobijali iraške moške, ženske ter otroke".