Django Reinhardt v družbi džezista Paula Whitemana leta 1946 v New Yorku. Med najbolj znane Reinhardtove skladbe spadajo med drugim Minor Swing, Daphne, Belleville, Djangology, Swing 42 in Nuages. Foto: AP
Django Reinhardt v družbi džezista Paula Whitemana leta 1946 v New Yorku. Med najbolj znane Reinhardtove skladbe spadajo med drugim Minor Swing, Daphne, Belleville, Djangology, Swing 42 in Nuages. Foto: AP
Reda Kateb
Djanga Reinhardta v filmu upodablja Reda Kateb, ob njem pa nastopajo med drugim še Cécile de France, Alex Brendemühl in Ulrich Brandhoff. Foto: IMDb
Maruša Majer
Slovenska igralka Maruša Majer se je znašla v izboru Organizacije European Film Promotion, ki vsako leto izbere deset mladih evropskih igralcev, ti pa se v okviru projekta Shooting Stars predstavijo na Berlinalu. Foto: iz nadaljevanke Več po oglasih

Filmski festival v Berlinu - tokrat že 67. po vrsti - bo 9. februarja odprla premiera francoskega biografskega filma o Djangu Reinhardtu, skladatelju in kitaristu romskih korenin, ki velja za enega izmed velikanov džeza. Kosslick je nadalje še zapisal, da Reinhardtu "neprestana nevarnost, pobeg in strašne krutosti, ki jih je bila deležna njegova družina, niso mogli preprečiti, da ne bi še naprej muziciral".

Pisalo se leto 1943 ...
Gre za režijski prvenec Etienna Comarja, ki je z Alexisem Salatkom napisal tudi scenarij. Posebej za film je slavni nizozemski Jazzband Rosenberg Trio na novo odigral nekatere Reinhardtove skladbe. Glavnega protagonista upodablja Reda Kateb, ob njem pa nastopajo med drugim še Cécile de France, Alex Brendemühl in Ulrich Brandhoff. Dogajanje v filmu je osredotočeno na obdobje nacizma in položaj glasbenika ter njegove družine. Tako je Django moral zaradi svojega porekla leta 1943 zbežati iz Pariza, potem ko so mesto zavzele nemške nacistične sile.

Kitarist z dvema ohromljenima prstoma
Jean "Django" Reinhardt se je rodil leta 1910 v Belgiji. K razvoju njegovega specifičnega sloga igranja na kitaro je prispevala posledica opeklinske poškodbe, in sicer trajna ohromitev dveh prstov leve roke. Posledično je za solistično igranje uporabljal samo kazalec in sredinec, saj sta bila prstanec in mezinec ohromljena. Tako je razvil nov slog džezovske kitarske tehnike – večinoma se jo imenuje hot jazz guitar - in ta je postala del glasbene tradicije v kulturi francoskih Romov.

Do svoje smrti v letu 1953 je med drugim sodeloval z velikimi imeni, kot so Bill Coleman, Dicky Wells in Coleman Hawkins. Z Dukom Ellingtonom in njegovim orkestrom je nastopil na svoji turneji po ZDA leta 1946, ki jo je sklenil z dvojnim koncertom v newyorški dvorani Carnegie Hall.


Režiserji v lovu na zlatega medveda

Organizatorji festivala bodo celoten seznam filmov v glavnem tekmovalnem programu razkrili šele na začetku februarja, decembra pa so že objavili naslove prve deseterice tekmovalnih filmov.

Tako se bodo s svojimi filmi letos za zlatega medveda potegovali režiserji Ildiko Enyedi (On Body and Soul), Calin Peter Netzer (Ana, Mon Amour), Andres Veiel (dokumentarec Beuys), Teresa Villaverde (Colo), Oren Moverman (The Dinner), Alain Gomis (Félicité), Sally Potter (The Party), Agnieszka Holland (Spoor), Aki Kaurismaki (The Other Side of Hope) in Sebastián Lelio (A Fantastic Woman).

Lanski veliki zmagovalec Berlinala je bil dokumentarni film Požar na morju Gianfranca Rosija, v katerem spremljamo položaj beguncev na sredozemskem otoku Lampedusa in breme otočanov, ki se skoraj vsakodnevno soočajo njihovim reševanjem. Leta 2015 pa je nagrada za najboljši film šla tragikomediji Taksi, ki jo podpisuje iranski režiser Džafar Panahi.