Oglas
Eden izmed gurujev ameriškega akcijskega in znanstvenofantastičnega filma je na filmskem festivalu v Benetkah predstavil novo različico filma, katerega krst je bil leta 1982. In šele zdaj je zadovoljen s prikazanim. Film Iztrebljevalec: Zadnji rez je bistveno drugačen od izvirnika, predvsem pa je takšen, kakršnega si je Scott želel že od vsega začetka. Tisti, ki so videli vse, javnosti predstavljene različice filma, v katerem je zablestel Harrison Ford, pravijo, da je glavna posebnost novega filma predvsem to, da je nova produkcija bolj trpka, ozračje pa precej bolj preroško.
Skoraj kot v MetropolisuKot je zapisal kritik časopisa Times James Christopher, je novi Iztrebljevalec: Zadnji rez film za odrasle. Harrisonov lik Rick Deckard je veliko manj priljuden in veliko manj podoben liku Hana Sola, s katerim je postal veliki hollywoodski zvezdnik. Prav zato pa je film tudi zanimivejši, kajti gledalec težje prepozna razlike med Deckardom in njegovimi umetnimi dvojniki. In prav zaradi te 'dodane grozljivosti' se tokratna različica veliko bolj kot izvirnik približa Metropolisu Fritza Langa, filmu, ki še danes velja za perfekcijo filma o grozljivem svetu prihodnosti.
Prepovedan vstop v studio
Nenehnega premišljevanja o mogočih izboljšavah filma Iztrebljevalec nikakor ne moremo imeti za Scottovo fiksno idejo in izraz obsedenosti s perfekcijo. Scott sam ni kriv, da je prišlo do tolikokratnega predelovanja filma. Krivi so bili vodilni možje studia Warner Bros., ki Scottu niso omogočili, da bi svojo vizijo filma razvil do konca. Vodstvo studia je namreč menilo, da bi preveč mračnjaški film pritegnil precej manj gledalcev, zato so med postprodukcijo Scottu celo prepovedali vstopiti v sobo, kjer so dodelovali film. In kjer so izdelali 'obvezen' srečni konec.
Kot v dramah Jean-Paula Sartra
Vse do leta 1991 se Ridley Scott ni smel 'pritakniti' filma. Šele leta 1992 je predstavil novo različico, kateri je Iztrebljevalec: Zadnji rez že precej bolj podoben. A ta je še temačnejši. Konec je namreč nedorečen in zdi se, da vse mogoče interpretacije nadaljevanja zgodbe govorijo o vsem drugem kot o srečnem življenju in harmonični družbi. Film pa je tako postal delo, ki ga je mogoče primerjati z najboljšimi eksistencialističnimi dramami prve polovice 20. stoletja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje