V filmu Noč čarovnic se konča (Halloween Ends), ki ga je režiral David Gordon Green, tako znova sledimo psihopatskemu morilcu Michaelu Myersu in nekdanji varuški Laurie Strode (Jamie Lee Curtis), ki mora tokrat dokončno obračunati s preteklostjo.
Prvi film hitro do kultnega statusa
Izvorni film Noč čarovnic iz leta 1978 v režiji Johna Carpenterja, ki je scenarij napisal v sodelovanju z Debro Hill, je kmalu pridobil kultni status. Glede filmov, ki so sledili, večinoma velja, da gre le še za kdaj bolj in kdaj manj uspešno ponavljanje klišejev.
"Nova Noč čarovnic ni nič drugega kot še eden v seriji trinajstih filmov, med katerimi najdemo nekaj zanimivih družbenih komentarjev časa, v katerem so nastajali, veliko vbodov z noži in hektolitre krvi, a jih z izjemo izvirnika lahko ločimo predvsem po tem, kako slabi so," je denimo o letošnjem filmu za Radio Slovenija zapisal Igor Harb.
Carpenter sicer ni več v vlogi režiserja in scenarista Noči čarovnic, a je v letih 2018 in 2021 prispeval glasbo za filma iz te franšize, ki ju je režiral Green. In tako kot za prejšnji dve je tudi za najnovejšo Greenovo stvaritev zložil glasbo v sodelovanju s svojim sinom Codyjem Carpenterjem in Danielom Daviesom.
"Res mi je vseeno."
A ko so pri publikaciji Vulture povprašali Carpenterja po mnenju o franšizi Noč čarovnic, je ravnodušno odvrnil, da mu je vseeno in še enkrat dodal: "Res mi je vseeno." Pojasnil je, da čeprav je ustvaril lik Michaela Myersa, ne čuti zares lastništva nad drugimi filmi, ki prikazujejo tega znamenitega zlobneža slasher grozljivk. "Najbolj obožujem film Noč čarovnic, ki sem ga ustvaril leta 1978, ki sem ga tudi režiral. Drugo so vizije drugih ljudi. Tako to gre. To se zgodi, ko dvigneš roke. Nisem želel režirati nadaljevanj. Nisem mislil, da je ostala zgodba. Kako sem se motil, mar ne?" je dejal 74-letnik.
Ločevanje med dvema vrstama filmskih predelav
Dejal je še, da sicer ceni denar, ki ga prejme, ko drugi snemajo predelave njegovih filmov, ne nameni veliko časa za razmišljanje o kakovosti teh izdelkov. "Zame obstajata dve vrsti predelav. Eno je, če sem avtor materiala. Jaz sem napisal scenarij. Drugo: To je bila naloga, ki jo je naložil studio. 'Želimo, da to narediš.' Če je to naloga iz studia, mi ne plačajo, ko naredijo predelavo. Oni so lastniki materiala. Če sem ustvaril scenarij, mi morajo plačati. Takšno nadaljevanje mi je všeč. Moj film obstaja. Naredite svojega. Hočete mi plačati kup dolarjev, prav. Lepo se imejte," je svoj nekompliciran pogled na predelave predstavil Carpenter.
Nesentimentalen pogled na zapuščino
S tovrstnim pomanjkanjem sentimentalnosti gleda tudi na druge svoje filme, saj kot je še razkril, da ima le malo oziroma nič zanimanja za to, da bi se vračal k svojemu opusu in si za nazaj znova ogledal svoje delo. "Nikoli. Tega nočem videti. Ko gledam svoje stare filme, vidim napake in stvari, ki jih nisem naredil, in nato začnem gledati na način: 'Kaj počnem? To je neumno. Zakaj nisem naredil tega?’ To je boleče. Tega nočem početi, zato ne gledam," je še dodal za Vulture.
Čislan tudi med glasbenimi zanesenjaki
Carpenter je sicer vse od svojega filmskega prvenca (Dark Star, 1974) sam oziroma v sodelovanju z Alanom Howarthom ustvarjal tudi glasbo za svoje filme, natančneje je v več kot 40 let trajajoči karieri ustvaril glasbo za 15 svojih filmov. V zadnjih letih pa v sodelovanju s prej omenjenima sodelavcema Carpenterjem mlajšim in Daviesom ustvarja tudi glasbene albume mimo sveta filma. Zadnji (Lost Themes III: Alive After Death) je izšel v začetku leta 2021, in sicer kot tretji v sklopu serije Lost Themes.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje