Denis Podalydès morda pri nas ni znan, a ima za seboj že približno 80 filmskih vlog. Foto: Abaca
Denis Podalydès morda pri nas ni znan, a ima za seboj že približno 80 filmskih vlog. Foto: Abaca
Sarkozyja v domovini radi zbadajo, denimo glede njegove višine, ki je zanj izredno občutljiva točka. Mediji trdijo, da naj bi bil s 1,65 metra celo manjši od velikega vojskovodje Napoleona. Že zato, da se ne bi počutil tako majhnega ob svoji izvoljenki – Carli Bruni – Sarkozy, si je omislil posebne čevlje s podloženo peto. Poleg posebnih obuval se prvi mož Francije ob srečanjih s številnimi svetovnimi veljaki velikokrat postavi na prste ali pa stopi kar na pručko, le da bi z njimi bil z ramo ob rami. Prav to je storil lani, ko sta s predsednikom Združenih držav Amerike Barackom Obamo nagovorila množico na spominski slovesnosti ob izkrcanju zaveznikov v Normandiji. Foto: EPA

Zgodba o sinu priseljenca, ki je postal varovanec Jacquesa Chiraca, kasneje "izdal" svojega mentorja in postal predsednik, se na filmski trak seli pod delovnim naslovom La Conquête (Osvojitev) ter v žiriji Xavierja Durringerja. To bo obenem prvi film o kakem francoskem predsedniku, ki bo v kina prišel, ko bo ta še vedno na oblasti. Scenarist Patrick Rotman je sicer v precep vzel obdobje med letoma 2002 in 2007, torej čas pred Carlo Bruni, poroča britanski The Independent. (Vseeno to pomeni nekaj "sočnih" epizod, denimo o odnosu s prvo ženo Cécilio).

"Občutljivo" nalogo upodobiti predsednika si je priboril Denis Podalydès, ki poudarja, da do svojega "lika" nima nobenih zamer. "Gre za zgodbo o vzponu na oblast v sodobni družbi, kot jo krojijo mediji," je povedal za La Provence. "Sarkozyja ne bom niti sodil niti karikiral. Moja naloga je, da ga naredim življenjskega, verjetnega, da se oprem na protislovja, ki ga določajo."

A Podalydès kljub svojemu spravljivemu tonu velja za "kontroverzno" izbiro igralca: čeprav je bil deležen precejšnje hvale na račun svojih upodobitev Riharda II in Jean-Paula Sartra, se nekateri že pritožujejo, da nima prave zlovešče ostrine in gnanosti, da bi igral Sarkozyja. In njegovo vse višje čelo najbrž ne bo vzradostilo pregovorno nečimrnega predsednika.

Francoski mediji že ugibajo, ali ne bi bil Sarkozy - s svojim vzkipljivim temperamentom, skrbjo za videz in včasih slabo prikritimi nasilnimi vzgibi - kot nalašč za komično upodobitev. Chirac bi bil lahko, razmišljajo, prikazan kot zavržena očetovska figura. "Gledano s filmskega stališča, je zabodel svojega očeta," Independent citira Sudhirja Hazareesingha, izvedenca za francosko politiko. Hazareesingh še svari filmsko ekipo, naj bodo pazljivi, kako se lotijo portreta predsednika, ki ima vendarle približno 30-odstotno podporo javnosti. "Neverjetno malenkosten in maščevalen je. Zanimivo bo videti, kako daleč si bodo upali."