V Slovenski kinoteki se bodo s programom filmov poklonili direktorju fotografije in pionirju slovenskega filma Ivanu Marinčku - Žanu, ki bi 25. oktobra letos praznoval 100. rojstni dan. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS bodo v tem mesecu ob torkih predvajali izbrane filme iz njegovega obsežnega opusa.
Kot prvi bo danes na sporedu obzorniški prispevek Nov uspeh tehničnega oddelka, tonska aparatura iz leta 1945 o pionirskem delu inovatorja Rudija Omote. Sledila bo vojna drama o etičnih dilemah in spravi Trenutki odločitve iz leta 1955, pri kateri je Marinček ustvarjalno sodeloval z režiserjem Františkom Čapom.
V torek, 18. oktobra, bo najprej na ogled prispevek Novi obzornik slovenskih filmskih delavcev režiserjev Jožeta Bevca, Mirka Groblerja in Marinčka iz leta 1955. Sledil bo celovečerni omnibus v neorealističnem slogu Tri zgodbe, ki so ga leta 1955 režirali Jane Kavčič, Igor Pretnar in France Kosmač, Marinček pa je pri njem posnel epizodo v Kavčičevi režiji.
V torek, 25. oktobra, bodo zavrteli Kavčičevo Grenko sol iz leta 1966, zapis o solinah in življenju ter delu solinarjev, ter celovečerni film Franceta Štiglica Amandus iz istega leta, dramo o verski vojni, ki divja v zunanjem svetu in tudi v srcih ljudi.
Program filmov, pod katere je podpisan Marinček, bodo prikazali s 35-milimetrskih filmskih kopij, so sporočili iz kinoteke.
Bil je del vseh prelomnih trenutkov v slovenskem filmu
Ivan Marinček (1922–2020) je sodeloval pri več kot 160 kratkih in dolgometražnih filmih, igranih in dokumentarnih zapisih ter filmskih in televizijskih delih. Svoj prvi film je posnel nedolgo po osvoboditvi Jugoslavije in zadnjega nekaj let po osamosvojitvi Slovenije. Analogne in digitalne aparate za zapisovanje podob je držal v rokah vse do smrti. Kot so zapisali v Kinoteki, je sodeloval pri pisanju stoletja slovenske zgodovine filma.
Kot direktor fotografije je bil nemalokrat "prvi". Po koncu 2. svetovne vojne je bil eden tistih, ki so posneli prve metre slovenskega filma in beležili prve trenutke svobode ter gradnjo nove države. Leta 1948 je posnel prvi slovenski celovečerni zvočni film Na svoji zemlji v Štigličevi režiji.
Bil je direktor fotografije pri prvem slovenskem kratkem barvnem filmu Ob žici okupirane Ljubljane, prvem slovenskem celovečernem barvnem filmu Srečno, Kekec!, ki ga je posnel Jože Gale, ter pri prvih dveh v Sloveniji posnetih filmih v širokem formatu: Štigličevem črno-belem Ne joči, Peter in njegovem barvnem Amandusu.
Za fotografijo v filmu Deveti krog, ki ga je prav tako režiral Štiglic, je na festivalu v Pulju prejel zlato areno. Kot direktor fotografije je sodeloval tudi pri jugoslovanskih filmih in koprodukcijah.
"Morda od celovečercev manj opazni, a izjemno dragoceni so številni kratki dokumentarno-informativni filmi in filmski obzorniki, posneti po letu 1945, ter drugi dokumentarni zapisi, ki so pomembni in edinstveni pričevalci naše zgodovine," so zapisali v Slovenski kinoteki. Med temi po njihovem mnenju izstopa kratki dokumentarni film o mladinskih delovnih akcijah v letih po osvoboditvi Mladina gradi, pri katerem je bil Marinček eden najvidnejših snemalcev. Film iz leta 1946 je režiral Štiglic in bil nagrajen na beneški Mostri.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje