Hladnik je znanje o filmu nabiral tudi v Parizu. Foto: RTV SLO
Hladnik je znanje o filmu nabiral tudi v Parizu. Foto: RTV SLO
Prizor iz filma Ples v dežju
Ples v dežju je bil Hladnikov celovečerni prvenec.
Boštjan Hladnik
Hladniku je predsednik Janez drnovšek podelil zlati red za zasluge pri filmskem ustvarjanju. Foto: RTV SLO

Retorspektiva se je začela s Hladnikovim filmom iz leta 1947, postregla pa še s tremi režiserjevimi filmi, in sicer s kratkimi filmi Poljub, Sama čista resnica in Revolucija, poleg tega pa so pri Kinoteki na spored uvrstili še Portret Boštjana Hladnika v režiji Francija Slaka.

Filmski portret režiserja in scenarista Boštjana Hladnika je bil predvajan aprila 1991 ob izidu knjige Zdenka Vrdlovaca Ples v dežju. V portret so vključeni dokumentarni zapisi s snemanja filmov Ples v dežju in Peščeni grad.

Prikaz štirih kratkih filmov
Deklica v gorah je film, ki pripoveduje zgodbo o mladem dekletu, ki se sama odpravi na navarno pot v planine, kjer izve za očetovo tragično smrt, ki se je ponesrečil v gorah, nevarnosti pa iz oči v oči pogleda tudi sama, ko komaj uide smrti.

Poljub iz leta 1969 je osrednji "lik", kot že naslov pove, poljub. V resnici pa se film osredinja na dečka in deklico v iskanju primernega prostora, kjer bi se lahko poljubila. Z ulic starega mestnega jedra, kjer ju motijo mimoidoči, duhovnik, prodajalec časopisov, nosači, nosečnica in drugi, se zatečeta v gozd, a tudi tam jima miru ne da policist. Tako si izbereta veliko cestno križišče, kjer se ne pustita motiti.

Film iz istega leta, Sama čista resnica, je filmska pravljica o dečku, ki po mestnih ulicah prisluškuje pogovorom odraslih, osrednja tema pa je laganje - kdor ne govori resnice, je kaznovan.

Še zadnji Hladnikov film, ki bo na prvi dan retrospektive prikazan v Kinoteki, pa je Revolucija, posneta leta 1975. Kot bi morda kdo pričakoval, ne gre za revolucijo ljudi, pač pa predmetov, ki nočejo več služiti človeku. Nova žarnica noče več svetiti, pridružijo pa se ji tudi drugi predmeti. Šele ko bodo ljudje spremenili odnos do njih, bodo spet začeli delati.

Hladnikovi film cel teden
Tudi torek se bo nadaljeval v spomin na umrlega režiseha. Tako bosta najprej na sporedu namenska filma, posvečena prikazovanju lepo Slovenije, in sicer Slovenska riviera ter Pridite in razvedrite. Prikazana pa bosta tudi dokumentarca Fantastična balada o slikarju Francetu Miheliču in Življenje ni greh, ki je interpretacija srednjeveške freske Sveta nedelja s pročelja cerkve v Crngrobu pri Škofji Loki. Torkov spored pa bo zaključil film Erotikona o striptizeti in njenih bližnjih.

Sreda bo na ogled ponudila štiri Hladnikove filme - Vabilo, Ljudje ob Krki, Sončni krik, ki je eden najbolj znanih Hladnikovih filmov, in Maškarada. V četrtek pa boste lahko ujeli filme Nikdar kjerkoli čez cesto, Invalid po nesreči, Za vašo srečo, France Mihelič, Ko pride lev in Bele trave.

Tudi zadnja dva dneva retrospektive Hladnikovih filmov bosta imela bogato ponudbo. V petek bodo najprej na sporedu filmi Kmečki turizem, Tranzitni turizem, Ubij me nežno in Čas brez pravljic, soboto pa bodo popestrili filmi Zdraviliški turizem, Zimski turizem, Puntar, Majnik Jožefa Čudna in za konec še celovečerec P. S. (Post scriptum) iz leta 1988, v katerem so nastopili Bert Sotlar, Jože Hrovat in Zvezdana Mlakar.

Hladnik pustil velik pečat filmski umetnosti
Režiser in scenarist Boštjan Hladnik je v 78. letu starosti umrl v začetku preteklega tedna, med njegovimi najbolj znanimi filmi pa so Ko pride lev, Maškarada, Ples v dežju, Ubij me nežno in Sončni krik. Njegove filme zaznamuje hoja po meji med realnostjo in svetom domišljije, zaradi česar so Hladnikovi filmi dobili status umetnin. Nase je režiser prvič opozoril z dokumentarcem Fantastična balada, pozneje pa je slovenski film zaznamoval zlasti s filmi pod vplivom francoskega novega vala.