Medtem ko se je knjiga Die Getriebenen (slov. Gnani) izpred treh let sklenila s stavkom: "Begunske krize še ni konec", je zadnja izjava, ki jo v letošnjem filmu istega naslova izgovori lik Angele Merkel: "Sr****".

Nemški časopisni dopisnik Robin Alexander se je za pisanje knjige detajlno poglobil v nemško vladno politiko takratnega težavnega obdobja. Njegov izdelek je bil v veliki meri deležen pozitivnih kritik zaradi natančne raziskave in podrobne pripovedi. O njej je bilo mogoče med drugim prebrati, da bralca prikuje nase kot kriminalni roman.

Niso pa je vse kritike tako opevale. V časniku Süddeutsche Zeitung so zapisali denimo, da je "pogosto izrazito konservativen" novinar Aleksander prek pisanja izrazil svojo "jezo na Merklovo", medtem ko je časnik Taz knjigo označil za "manipulativno".

Kombiniranje z dokumentarnim gradivom
Po Alexandrovi knjigi je Florian Oeller napisal scenarij, Stephan Wagner je sedel na režijski stolček, v čevlje nemške kanclerke pa je stopila Imogen Kogge. Kot je za Deutsche Welle dejal režiser, spremljamo dogodke sodobne zgodovine s prikazovanjem povezav med politiko in družbo na "zelo neposreden, razumljiv, čustveno napet način, hkrati pa se držimo dejstev".

Wagner vključuje ganljive posnetke iz informativnih oddaj, vključno s posnetki tisočih beguncev, nagnetenih pred železniško postajo Keleti v Budimpešti, tudi s posnetki zagretih posameznikov, pomagajočih prebežnikom, ki so se odločili prehoditi pot do Nemčije, in odborov, ki so na nemških železniških postajah sprejemali prebežnike.

Vključeno pa je tudi dokumentarno gradivo, ki prikazuje denimo jezen shod proti prebežnikom v Heidenauu, majhnem mestecu v bližini Dresdna. Sicer pa film, ki je v angleščini naslovljen The Driven Ones, vključuje tudi nekaj fiktivnih prizorov, v katerih se dogajanje vrti predvsem okoli nemške kanclerke in njenega moža.

Pričeska in hlačni kostimi
Po pisanju Deutsche Welle v filmu večinoma dobro učinkuje kombiniranje posnetkov iz poročil in na novo zaigranih resničnih dogodkov, med drugim tudi zaradi posrečene podobnosti igralcev z liki, ki jih upodabljajo. Glede Imogen Kogge, ki igra Angelo Merkel, so zapisali, da ne uporabi nobene za kanclerko značilne kretnje ‒ zvesta je le njeni pričeski in izbiri hlačnih kostimov.

Dogodki jesenskih mesecev izpred petih let so se vrtoglavo hitro odvijali, vendar kanclerka takrat ni delovala, kot da bi to tudi njo "gnalo". V filmu je tako prikazana kot steber moči med impulzivnimi alfa samci, ki se ne pusti gnati v nagle odločitve.

V tem trenutku se zdi leto 2015 zelo oddaljeno
Morda se v trenutnih okoliščinah, kjer je vse podvrženo ukrepom zaradi pandemije koronavirusa, zdi dogajanje iz leta 2015 precej oddaljeno, vendar je begunska kriza še zelo daleč od tega, da bi bila razrešena. Države članice EU-ja so zdaj zagotovo zaposlene s svojimi težavami, medtem ko je na tisoče prebežnikov še zmeraj ujetih v neznosnih razmerah v sprejemnih centrih, zlasti v Grčiji. Tako da sklepna izjava filmske kanclerke ("Sr****") popolnoma primerno označi tudi stanje, kakršno je pet let pozneje.