Zgodbo o pokvarjenem lokalnem veljaku, ki je za svoje cilje pripravljen iti preko trupel, namreč mnogi vidijo kot kritiko predsednika Vladimirja Putina in Rusije širše. V mnogih prizorih je videti Putinov portret, ki bdi nad županom, zato ni težko potegniti vzporednice med Kremljem in slogom vodenja ruskega predsednika. Putinovi kritiki pravijo, da je film ogledalo Rusije zadnjih 15 let, časa, ko se je nekdanji KGB-jev vohun zavihtel na oblast, pokvarjeni državni uradniki pa so obogateli in so tako rekoč nedotakljivi.

V Kremlju niso navdušeni
Rusko kulturno ministrstvo, ki je film sofinanciralo, zdaj pravi, da je skušal režiser v želji po mednarodnem priznanju namerno očrniti Rusijo. Minister Vladimir Medinski je v nekem intervjuju na novinarsko vprašanje, ali bodo v prihodnosti še podprli podobne filme, odgovoril celo, da film "ne le kritizira trenutno oblast, ampak javno pljuva nanjo". Dodal je, da filmov, prežetih z vzdušjem obupa in brezupja ruske eksistence ne bi smeli financirati z denarjem davkoplačevalcev.

Film je Medinskega sicer začel vznemirjati šele lani, ko so mu kritiki namenili dobre kritike po predvajanju na filmskem festivalu v Cannesu, takrat ga je najbolj motil domnevno prostaški jezik. V pogovoru za prokremeljsko Izvestjo je povedal še, da v Leviatanu ni mogoče najti enega samega pozitivnega lika in da zgodba nikakor ni specifična za Rusijo, zgodila bi se lahko kjer koli. "Upam, da bo v prihodnosti Andrej, zelo nadarjen mož, posnel še kak film s pomočjo kulturnega ministrstva, ki pa ne bo tako eksistencialno brezupen. Film, ki bo gledalca spodbudil k temu, da se postavi na noge, gre na ulico in naredi nekaj dobrega tukaj in zdaj. Po Leviatanu nimaš takšne želje." Proti filmu so se izrekli tudi predstavniki Ruske pravoslavne cerkve, saj v filmu pokvarjeni župan sodeluje s cerkvenimi dostojanstveniki.

Putin molči
Film so snemali v vasi Teriberka ob Barentsovem morju na skrajnem severu Rusije, pobral je številna priznanja, katerih krona doslej je zlati globus. Ima pa dobro možnost tudi, da 22. februarja odide domov s prestižnim oskarjem. Nazadnje je kakemu ruskemu filmu to uspelo leta 1994, dobil ga je Ožgan od sonca, intimna študija družine, v katero posežejo stalinistične čistke, režiserja Nikite Mihalova, zdaj glasnega Putinovega podpornika.

Ustvarjalci Leviatana pravijo, da jih je delno navdahnila neka zgodba iz ZDA, a mnogi v režiserjevi domovini tem besedam ne verjamejo in vidijo neposreden napad na Putina. Zvagincjev se od takšnih pogledov oddaljuje, na svoji spletni strani je zapisal: "Ni pomembno, v katerem okolju se odvijajo dogodki te drame. Zgodba o konfliktu med posameznikom in oblastmi je univerzalna."

Putin, ki mu priljubljenost po priključitvi Krima v ruski javnosti narašča, bi ga pa utegnila malce ustaviti gospodarska kriza, javno o filmu še ni spregovoril. Pravzaprav ga je doslej videlo le malo Rusov, tamkajšnji mediji, ki so večinoma naklonjeni Kremlju, pa o njegovem uspehu zunaj državnih meja ne poročajo kaj dosti. Režiser pravi, da se počuti "izoliranega", saj mu mediji pozornosti ne namenjajo, za zlati globus za tujejezični film - prvi za Rusijo po uspehu Vojne in miru leta 1069 - pa mu ni čestital še nihče od predstavnikov oblasti.