Film, o katerem je tekel pogovor med režiserjem in njegovo protagonistko, je bil Črni labod, ki je dolgih osem let pozneje včeraj odprl letošnji Beneški filmski festival.

Za Aronofskega, ki je predlani tu pobral glavno nagrado z Rokoborcem in z njim oživil kariero Mickeyja Rourka, je bila zgodba o skrajno tekmovalnem in zaprtem baletnem svetu nekak logični dvojec s prej omenjenim filmom. Tako pri baletu kot pri wrestlingu je namreč v ospredju kompleksna psihološka študija, ki črpa iz fizikalnosti. A pri Črnem labodu je šel Aronofsky z dvojnostjo beli-črni labod še v globlje psihološke vode kot pri Rokoborcu.

A filmu manjka naturalistična življenskost, pristnost Rokoborca. Čudovito posneti prizori, oda Čajkovskemu, izjemno specificni egi in samodestruktivnost plesnega sveta, do zadnje podrobnosti preneseni na platno in še tisti zloglasni lezbični seksualni prizor Natalie Portman in Mile Kunis nekako ne odtehtajo pomanjkljiv scenarij in na trenutke preveč ekstravagantno delo. Tudi odzivi kritikov tu v Benetkah so podobno mešani. "Tako slabo, da je že dobro", "Mojstrovina", "Zgodnji Polanski se sreča s Cronenbergom", "Absurdno", "Polomija", "Aronofsky se je s Črnim labodom povzpel v nove višine".

Na Lido so pripotovali Aronofsky, njegov koreograf Benjamin Millepied ter igralca Vincent Cassel in Natalie Portman. Portmanova, ki je novinarje in fotografe povsem očarala, je prinesla na Lido prepotreben odmerek hollywoodskega glamurja, ki iz leta v leto raje migrira na festival v Toronto kot pa na staro celino.

29-letna Portmanova se je za vlogo pripravljala več let, zadnje pol leta pred snemanjem pa vadila balet 5 ur na dan. Kaj je težje, stati na prstih 5 ur na dan ali odgovarjati na ena in ista vprašanja novinarjev? "Odgovarjati na ena in ista vprašanja," se ni trudila z lažnim dobrikanjem sicer Harvardova diplomantka psihologije, ki je od lanskih intenzivnih priprav s koreografom Millepiedom tudi v zvezi.

Mačeta že nov kult
Programski direktor Marco Müller, ki skuša z letošnjo selekcijo Mostro povrniti filmskim inovacijam, svežini in mladi krvi (povprečna starost režiserjev v tekmovalnem programu je komaj 47 let), je otvoritveni dan natrpal s fotogeničnimi Američankami. Poleg Natalie je svoj film namreč točno opolnoči premierno prikazala še Jessica Alba. V primerjavi s Portmanovo, ki ji nekateri napovedujejo oskarjevsko nominacijo, si lepotička mehiškega porekla palme za glavno vlogo verjetno ne more obetati.

Alba skupaj z Dannyjem Trejom igra v novem poklonu B-filmom Roberta Rodrigueza, Mačeti. In čeprav gre verjetno za najbolj spromoviran flm tu na Lidu (po Benetkah so se še pred svetovno premiero sprehajali entuziasti šole Tarantino-Rodriguez v promocijskih majicah Machete, Danny Trejo pa je tu že legenda), so odzivi kritikov mlačni. Mačeta sicer precej dobro zajame duh filmov B-produkcije, tako ljubih Tarantinu in Rodriguezu, njen tajming čudovito sovpada z razpravo o priseljevanju v ZDA, a vseeno je precej neuravnotežen in neki splošen konsenz med novinarji je 'krvava zmeda'.

Zgovorna odsotnost
Sicer pa je prvi dan festivala (žal) zaznamovala še odsotnost z beneškim levom nagrajenega iranskega režiserja Jafarja Panahija, ki bi moral tu predstaviti svoj kratki film Harmonika. Iranske oblasti namreč Panahiju niso hotele vrniti potnega lista, potem ko so ga marca za tri mesece aretirale zaradi snemanja filma o lanskih kontroverznih iranskih volitvah. "Nočem delati nobenih političnih izjav," je na tiskovni konferenci netipično umolknil predsednik beneške žirije Quentin Tarantino, ko smo ga vprašali po komentarju.

Med najtežje pričakovanimi premierami danes bo Miral, novi film Juliena Schnabela s Freido Pinto v glavni vlogi.