Če je Kapitan Phillips popolnoma dostojen film, ki mu - verjetno zaradi režiserske taktirke Paula Greengrassa, za katerega se vseeno pozna, da ni Američan - gre čestitati, da se je res trudil prikazati obe strani konflikta na ladji, pa Ugrabitvi to uspe še bolje. En film ima jasnega zmagovalca in precej tipično ameriški konec, v drugem zmagovalcev ni. In če bi bila ameriška oznaka tovrstnega filma, kjer si nasproti stojijo posadka in pirati, "akcija", pri Ugrabitvi ustreza žanrska oznaka "psihološki triler".

Zasnova pa je zelo podobna: dansko, nič kaj posebej vredno tovorno ladjo s pičlimi sedmimi člani posadke, v bližini somalske obale ugrabijo pirati. Ti so v nasprotju s tistimi v Kapitanu Phillipsu neprimerno bolje organizirani, pripravljeni so vztrajati tudi več mesecev na svoj denar, poleg tega pa s seboj pripeljejo celo izurjenega pogajalca/prevajalca Omarja (Abdihakin Asgar), ki kljub temu da njegove metode spominjajo na kake ameriške specialce ("Dobra novica, Mikkel. Lahko pokličeš ženo. Zdaj pa ji reci, da boš umrl, če ne pokliče šefa in mu reče za denar!"), nenehno poudarja, kako da ni "eden od njih" - torej, pirat.

Pogajalske spretnosti na preizkušnji
Omar je vezni člen med neangleško govorečimi pirati, katerih razpoloženje niha le malenkost manj od talcev na krovu, in Dansko, kjer telefon (ne pa kaj dosti drugega) upravlja na videz hladnokrvni in poslovno brezčutni Peter Ludvigsen (Soren Malling). Ta je ravno tik pred ugrabitvijo ladje pokazal svoje pogajalske spretnosti z japonskimi partnerji. Pogajanja s Somalci so, očitno, težji oreh. Na pomoč priskoči za to izurjeni Britanec Connor Julian (Gary Skjoldmose Porter, ki je tudi v resnici pogajalec, ne pa igralec), ki v filmu predstavlja enega redkih stebrov popolne zbranosti, medtem ko se drugi, na obeh straneh, počasi lomijo.

Pirati zahtevajo 15 milijonov dolarjev, Danci jim ponudijo "smešnih" 250.000 tisoč in s tem napovejo dolga in mučna pogajanja. Igra mačke in miši, kjer je vsak pripravljen čakati tedne, da drugi popusti za par sto tisoč. Žrtve te cinične igre pa so ujeti mornarji, pri čemer je najbolj na udaru ladijski kuhar Mikkel (Pilou Asbaek), dobrovoljni družinski človek, ki pa se pri pogajanjih izpostavi toliko, da ga doleti nehvaležna vloga pogajalskega orodja piratov.
Režiser Tobias Lindholm z Ugrabitvijo dokazuje, da ga upravičeno postavljajo za enega največjih mladih upov danskega filma. Lindholm je navdušil že s prvencem, zaporniško dramo R, kot scenarist pa se je podpisal pod oba zadnja, odlična Vinterbergova filma, Submarino in Lov, ter politično serijo Borgen.

Čustveni davek
Linholmu je uspelo sestaviti kot struna napeto psihološko srhljivko, kjer je največja akcija odsotnost akcije - napeto telefonsko pogajanje, ki na neki točki preide na pogajanje prek faksa, kar v bistvu učinkoviteje kot s pobijanjem talcev pokaže na psihološko premoč piratov oziroma njihovega pogajalca.
Film odlično prikaže vsa psihofizična stanja in razpoloženjska nihanja vseh vpletenih ter čustveni davek, ki ga zajetje terja ne samo med talci, ampak tudi med njihovimi družinami doma, pogajalci in na videz nezlomljivim direktorjem firme. Ugrabitev prizanese gledalcu z enoplastnimi liki in črno-belim slikanjem kompleksne situacije (ko gredo mornarji po dveh mesecih v podpalubju končno lahko na zrak, se ulova ribe veselijo družno kot majhni otroci - ali pa pivski kolegi), ampak raje v prvi plan postavi zelo tehnične pogajalske spretnosti, okoli katerih se gradi prava drama.

Ugrabitev je prežeta z dokumentarističnim realizmom - prostora na senzacionalizem, sentimentalnosti in drugo "instant" navlako ni, je pa Linholm tako spreten scenarist, da v dobri uri in pol tempo in osredotočenost nikdar ne popustita, dialogi pa so dovolj sočni, da film ne zdrsi v sivo področje kliničnega dokufilma.
In morda še kot zanimivost: oba filma - tako Ugrabitev kot Kapitan Phillips sta s tematiko malenkost zamudila - somalski pirati namreč danes napadajo precej manj kot še pred nekaj leti, saj so se ladje v tem času prav zaradi nič koliko podobnih incidentov opremile z oboroženimi varnostniki, kriznimi ukrepi in t. i. sobo za paniko.
Ocena: - 5; Ocenjuje: Kaja Sajovic