Po lanskem Na cesti je Big Sur še en pretežno biografski film o kompleksnem razmerju med Jackom Kerouacom (Jean-Marc Barr), Nealom Cassadyjem (Josh Lucas) ter druščino pijancev, pesnikov in dekadentnežev, ki zavračajo pusto konvencionalnost malomeščanstva in se gibljejo v njunem radiju - le da imamo tokrat namesto s hedonističnimi mladimi bitniki opravka z njihovimi starejšimi, izžetimi različicami. ("Po vsej Ameriki srednješolci in študenti mislijo, da ima Jack 26 let in je nenehno na poti, medtem ko jaz, star 40 let in vsega naveličan, ždim v svojem stanovanju," zapiše Kerouac v svojem romanu, za katerega se zdi, da nam ga Barr skoraj v celoti prebere v spremnem besedilu.)
Ideja je zanimiva, razvlečeni Polishev film, še eden v vrsti tistih, ki Kerouacov pisateljski slog malikujejo do te mere, da niso kaj dosti več kot visokoproračunske avdioknjige, pa ima premalo "mesa", da bi to idejo tudi nadgradil s čim več kot fantastično fotografijo M. Davida Mullna in glasbeno podlago dvojčkov Aarona in Bryca Dessnerja (The National).

V ekranizaciji, ki ne uspe ujeti intenzitete (oziroma, v tem primeru, izgorelosti) bitniške generacije, se ne zgodi prav veliko, in tudi ne prav hitro: v okvir pripovedovalčevega toka zavesti, ki z odlomki iz knjige ustvarja ozračje filma, so precej na redko posejani elementi peripetije, ter še redkeje dejanski dialogi. Vizualno film sicer učinkuje čudovito, a v svoji eksperimentalnosti ne gre dovolj daleč, da bi forma nadomeščala vsebino; primanjkljaj te je tako kljub vsemu moteč.

Kerouac, izčrpan od trušča javne pozornosti, ki mu jo je prinesel roman Na cesti, se umakne v odročno kočo Lawrencea Ferlinghettija (Anthony Edwards), da bi tam morda lažje pisal. Vsega tistega miru, tišine in abstinence se že po nekaj dneh naveliča, zato odštopa - čeprav mu, ironično, nihče noče ustaviti - nazaj v San Francisco, kjer za svojo pijansko eskapado rekrutira bitnike Lewa Welcha (Patrick Fischler), Philipa Whalena (Henry Thomas), Michaela McClura (Balthazar Getty) in seveda Cassadyja, ki tako ali tako ves čas preklaplja med mirnim zakonskim življenjem s Carolyn (Radha Mitchell) v predmestju in mlado Billy (Kate Bosworth), dekle mu sicer Jack prevzame v sekundi, ko jo prvič zagleda. Skupaj blodijo od San Francisca pa do slikovitega Big Sura, medtem ko vse bolj zapitemu Jacku vajeti lastnega življenja počasi uhajajo iz rok. Če ga je strastno razmerje z Billie na začetku odvračalo od steklenice, se tudi ta vez zaradi njegovih vse globljih alkoholnih blodenj v koči začne dokončno razkrajati. (Dokler po skromnih 80 minutah Polish vsega skupaj ne konča z nenadnim razsvetljenjem in končno spravo, ki vsaj na platnu ne deluje organsko ali smiselno.)

Igralsko je večina igralske zasedbe povsem korektna; še posebej Bosworthova je učinkovita kot strastna, fatalistična ljubimka, Josh Lucas pa nima tiste magnetične karizme, ki jo je v "njegovi" vlogi v Sellesovem filmu imel Garrett Hedlund (tam sicer še "zakamufliran" kot Dean Moriarty). Toda ravno Jean-Marc Barr, ki bi moral biti vezivo in srce celotne skupine, ne premore energije, ki bi zbujala občutek, da so ti ljudje med seboj dejansko tesno povezani. Film, ki mu gre v največji plus šteti ravno to, da Kerouacovega mita ne dviguje na tako visok piedestal, kot je Walter Salles to lani naredil z Na cesti, nam tako nič bolj ne približa resničnega "moža za knjigo"- res pa je, da lepo ujame krčeviti obup bitnikov, ki počasi ugotavljajo, da so čarobna, vročična leta razcveta njihove generacije dokončno mimo.

Ocena: 3; piše Ana Jurc