Grossmannov festival, ki bo med 14. in 18. julijem narekoval utrip dogajanja v Ljutomeru, po lanskem, malo bolj zatišnem letu prinaša 30 celovečercev iz 24 držav, kar je kar za tretjino več od dosedanjega povprečja. Na sporedu je med drugim osem celovečernih dokumentarcev, devet glasbenih dokumentarcev in 28 kratkometražnih filmov.

Zanimivo je, da se vsakoletna filmska parada duhov, morilcev in psihopatov začenja z malo manj fantastičnim, čeprav nič manj krvavim filmom: otvoritveni celovečerec je hrvaški vojnoakcijski film Številka 55, ki smo ga lani lahko videli že na ljubljanskem Liffu, njegov režiser, Kristijan Milić, je sicer že star znanec festivala. (MMC-jev intervju z njim boste našli tukaj.)

Udo Kier, dežurni filmski zlobec
Ustavimo se najprej pri dobitniku letošnje nagrade za življenjsko delo: "hudi maček" bo tokrat nemška legenda Udo Kier. V svoji bogati karieri je nastopil v več kot 200 filmih, od nizkoproračunskih grozljivk in erotike do hvaljenih neodvisnih projektov filmov in hollywoodskih blockbusterjev, ter sodeloval z režiserji, kot so Dario Argento, John Carpenter, Rainer Werner Fassbinder, Werner Herzog, Lars von Trier, Wim Wenders, Gus van Sant in Paul Morrissey. (Slovenci se ga morda spomnimo tudi iz znanstvenofantastične parodije Jekleno nebo, ki je bila pri nas odmevna zaradi glasbene navezave na Laibach; nadaljevanje tega filma je le eden izmed Kierjevih projektov za neposredno prihodnost.) V Ljutomeru se bo menda mudil ves čas festivala, k nam pa prihaja naravnost z veliko večjega festivala v Karlovih Varih. (Nobenega "velikega" gosta se na festival ne da zvabiti z enega dneva na drugega, priznava direktor Tomaž Horvat, in tudi dogovarjanja s Kierom segajo že tri ali štiri leta v preteklost.) Visoki obisk bodo v Ljutomeru seveda pospremili z retrospektivo njegovih filmov, a svojega dokončnega izbora iz igralčeve obširne filmografije še niso pripravljeni razkriti.

Slovenski horror se začne ... s "šnopsom"
Za Slovence bo gotovo silno zanimiv tudi redek primer domačega žanrskega filma. Idila je dolgometražni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča, ki je na Grossmannu že leta 2006 dobil nagrado za najboljši kratki film. V glavnih vlogah nastopajo Nina Ivanišin, Lotos Vincenc Šparovec, Nika Rozman in Sebastian Cavazza, dogajanje pa je postavljeno v idilično gozdno pokrajino. Rutinsko modno fotografiranje se spremeni v obupan boj za življenje, ko se prikažeta psihopatska domačina, ki proizvajata žganje po prav posebnem receptu ...

V tekmovalnem programu za najboljši celovečerni film se za nagrado hudi maček potegujejo še nemški film Nemški strah, nemško-ameriški Pik, madžarska Lisičja vila Liza in češki film Zli duh. Da bo priznanje odšlo v prave roke, bo poskrbel predsednik žirije, tudi sam kultni filmar iz Južnoafriške republike - Richard Stanley. Na festivalu se bodo tudi njemu priklonili s posebno retrospektivo, v programski sekciji Šok dok pa bo predvajan dokumentarec Lost Soul: The Doomed Journey of Richard Stanley's Island of Dr. Moreau (2014) režiserja Davida Gregoryja.

Kratki, a grozni
V tekmovalnem programu evropskih kratkih fantastičnih filmov za nagrado Melies d'argent - nagrado Evropske federacije festivalov fantastičnega filma (EFFFF) - bodo prikazali 12 filmov. Med avtorji so najmočneje zastopani Španci (med drugim svoje kratke stvaritve predstavljata stara znanca Paco Plaza in Jaume Balagueró), imamo pa tudi slovenskega kandidata: film Sola y blanco je režiral Matias Zemljič. Grossmannov festival je član EFFFF-ja od leta 2010. Izmed dobitnikov nagrade Melies d'argent z vseh včlanjenih festivalov bo 6. novembra na tržaškem festivalu Science + Fiction oznanjen zmagovalni film, ki bo prejel nagrado Melies d'or za najboljši evropski fantastični kratki film.

V tekmovalnem programu za najboljši glasbeni dokumentarec Hrupni maček se bo za nagrado potegovalo devet filmov (med njimi slovenska Čas za improvizacijo in Kdo=Mi2?), v tekmovalnem programu za najboljši kratki film Slakov hudi maček pa prav tako devet filmskih del.

Med gosti velja posebej omeniti še britanskega skladatelja filmske glasbe Simona Boswella, ki je svoj pečat na žanru grozljivke pustil s številnimi, danes že klasičnimi glasbenimi deli iz osemdesetih in devetdesetih (Perdita Durango, Bathory: Countess of Blood, Santa Sangre ...). Projekcij nekaterih filmov v njemu posvečeni retrospektivi bo pospremil tudi z živo glasbeno spremljavo.

Za pogum pred ogledom grozljivke ...
Za nagrado vinski šampion hudi maček za najboljše vino festivala se bo letos potegovalo šest vinskih vzorcev. Letošnji gost vinskega programa bo češki strokovnjak Miroslav Majer, ki je izkušnje nabiral več kot deset let pri upravljanju kleti v Južni Moravi. K ocenjevanju vzorcev pa skušajo letos malo bolj pritegniti tudi obiskovalce festivala; drugače povedano, na Glavnem trgu vas bosta čakali degustacija vin in s tem glasovalna pravica v izboru najboljšega.

V glasbenem programu bodo glavne zvezde festivala Pankrti, prihajajo pa tudi zasedbe Dickless Tracy, Kaotic Bullets, NakaJima in Surf Truckerz. Spremljevalni program bo vključeval še znanstveni simpozij Slovenski film v sliki, glasbi in besedi, ki bo 14. in 15. julija potekal v Domu kulture Ljutomer. Poleg tega bo ob letošnjem festivalu izšel zbornik Na filmskem vrtu - filmsko stoletje v Ljutomeru.

Brez parade ne gre
Na sklepni dan festivala bo po ljutomerskih ulicah ponovno potekala tradicionalna pošastna Zombi parada, festivalska stalnica, ki praviloma pritegne največ - okoli 150 - ljudi (če slavja le ne skazi kaka poletna nevihta). Maske bodo prijavljenim izdelali profesionalni maskerji, sama parada pa bo tokrat prvič prerasla v sklepno "zombie opero", o kateri bomo več očitno izvedeli na kraju samem (je pa med sodelujočimi tudi Aphra Tesla).

Vstopnice za festival, katerega proračun se giblje okoli 60 tisoč evrov, sicer že lani niso bile več brezplačne, a še vedno ostajajo v mejah več kot razumnega. Skupna vstopnica za celotedensko dogajanje vas bo tako stala pičlih 20 evrov, taborite pa lahko na za to določeni lokaciji brezplačno.