Toronto je v preteklih treh letih predstavil celo vrsto celovečernih in dokumentarnih filmov na temo vojne v Iraku, preteklih in potekajočih spopadov v Afriki, Združenih držav med Bushevo administracijo, tako da je imel festival močno politično konotacijo. Foto:
Toronto je v preteklih treh letih predstavil celo vrsto celovečernih in dokumentarnih filmov na temo vojne v Iraku, preteklih in potekajočih spopadov v Afriki, Združenih držav med Bushevo administracijo, tako da je imel festival močno politično konotacijo. Foto:
Film Passchendaele je bil posnet v Kanadi; gre za zgodbo o bitki pri Ypresu, v kateri se je bojevala tudi množica Kanadčanov. Drama, s katero se festival začenja, naj bi na redni spored ameriških kinematografov prišla novembra.
Miracle at St. Anna
Miracle at St. Anna je zgodba o štirih temnopoltih ameriških vojakih v Toskani). Režiser Spike Lee je nedavno v zvezi s tem napadel svojega kolega: 'Clint Eastwood je posnel dva filma o Iwo Jimi, ki sta skupaj trajala več kot štiri ure, pa ni bilo na platnu ves ta čas niti enega Afroameričana. Če bi novinarji imeli kaj jajc, bi ga vprašali, zakaj.' Clint mu ni ostal dolžan; zabrusil mu je, naj se malo poduči o zgodovini.

Kot na vsakem večjem filmskem festivalu, je tudi v Torontu posebna čast izkazana filmu, s katerim se dogajanje začne: tokrat je to domač izdelek, Passchendaele režiserja Paula Grossa, ki se odvija v strelskih jarkih prve svetovne vojne. Če dobivate močan občutek že videnega - tudi lani je bi spored natrpan z vojnimi filmi (V dolini smrti, Rendition itd.) - je treba priznati, da so ti letos prikriti. "To ni film o iraški vojni, ampak akcijski film, ki se slučajno odvija v Iraku," je na primer o svojem filmu (The Hurt Locker) izjavila Kathryn Bigelow. Gre seveda za vojni film o skupini ameriških vojakov, ki morajo v gosto naseljenemu iraškem mestu detonirati bombo.

To "pretvarjanje" gre verjetno pripisati hladnemu sprejemu, ki so ga lani doživeli filmi z vojno tematiko. Mnogi se vseeno niso pustili odvrniti: The Lucky Ones (s Timom Robbinsom in Rachel McAdams v glavnih vlogah) je prav tako zgodba o ameriških vojakih na Bližnjem vzhodu. (V napovednikih je izrazit pudarek na tovarištvu in komičnih prizorih, spremljevalna pesem pa je nežna balada Sarah McLachlan ...).

Filmski kritiki se letos nekako ne morejo strinjati glede tega, kateri filmi so v igri za oskarje. Večkrat je omenjen novi film Spika Leeja, Miracle at St Anna, zgodovinska drama o temnopoltih ameriških vojakih, ki so med drugo svetovno vojno služili v Italiji). Nato je tu še britanski režiser Danny Boyle, ki predstavlja po prvih ocenah sodeč izvrsten film Slumdog Millionaire (o mladeniču, ki nastopi v indijski različici kviza Lepo je biti milijonar).

Appaloosa je vestern, ki ga je spisal in režiral Ed Harris (to ni njegov krst na drugi strani kamere - leta 2000 se je podpisal že pod Pollocka); v njem nastopata Viggo Mortensen in Renee Zellweger.

Pod bleščečo fasado ...
V največjem kanadskem mestu te dni pričakujejo "vdor Hollywooda": prihajajo Brad Pitt, Keira Knightley, Charlize Theron, Edward Norton, Renee Zellweger, Matt Damon, Spike Lee in Jennifer Aniston. V desetih dneh bodo predvajali neverjetnih 250 celovečercev (od tega bo kar 116 svetovnih premier). Kljub temu pa ne manjka realistov, ki opozarjajo, da so trenutno za svet neodvisnega filma temni časi in da distributerji in producenti razglašajo bankrot po tekočem traku.

Čeprav gospodarstvo filmu ta hip ni naklonjeno, je na sporedu festivala nekaj filmov, ki si z različnimi taktikami nadvse trudijo pritegniti pozornost. Tu je kontroverzna komedija Religulous Larryja Charlesa (moža, ki je posnel Borata): razvpiti satirik Bill Maher v maniri Michaela Moora intervjuva ljudi različnih veroizpovedi in skuša dokazati, da je organizirano verovanje popolnoma iracionalen pojav.

Prah bo verjetno dvigovala tudi drama The Stoning Of Soraya M, v kateri nastopa nekoč za oskarja nominirana iranska igralka Shohreh Aghdashloo. V filmu, ki je bil posnet po resničnih dogodkih, lahko vidimo kamenjanje domnevne prešuštnice, ki se konča z njeno smrtjo.

Letos je v Kanadi vzdušje bolj kot po navadi naklonjeno Britancem - v tekmovalnem sporedu je kar 26 njihovih filmov - vseeno pa je z 80 ameriškimi filmi v programu jasno, v katero smer se Toronto nagiba. Govori se celo, da je Hollywood kanadski festival preprosto "ugrabil".

Ana Jurc

Spodaj je nanizanih nekaj filmov, ki bodo v prenatrpanem urniku festivala najverjetneje vseeno izstopali.










Jonathan Demme: Rachel Getting Married. Demme se je vrnil na začetek - k 'majhnim' filmom o človeških usodah, kakršne je snemal, preden ga je Ko jagenjčki obmolknejo izstrelil med zvezde. Kritiki zelo hvalijo družinsko zgodbo, v kateri blestijo Anne Hathaway, Rosemarie DeWitt in Debra Winger.
Larry Charles: Religulous. Eksplozivna kombinacija: režiser Borata in komik/komentator Bill Maher sta na muho vzela vero - pa ne ene, kar vse organizirane religije. Film je menda duhovit, a se uspe ogniti preveč banalnim in očitnim provokacijam.
Cyrus Nowrasteh: The Stoning of Soraya M. Film je bil posnet po istoimenski knjižni uspešnici: razkriva vso grozovitost verskega fundamentalizma, neenakopravnosti med spoloma in mentalitete podivjane množice, ki nedolžno žensko zaradi nedokazane nezvestobe kamenja do smrti.
Guy Ritchie: RocknRolla. Guy Ritchie je spet v stari formi - in spet v londonskem podzemlju. Ne manjkajo niti brbljavi gangsterji, niti čudovite fatalke niti nenadni preobrati - 'gospod Madonna', ki so ga nekateri že razglasili za preživet fenomen, si bo menda več kot opral ime.
En film je posnelo 13 režiserjev, ki so 12 ljubezenskih zgodb umestili v pet okrožij velikega jabolka. Pod New York, I Love You so se podpisali Režiserji Zach Braff, Mira Nair, Park Čan-vok, Fatih Akin, Yvan Attal, Vang Šjaošuaj, Emanuele Crialese, Albert in Allen Hughes ter Andrej Zvjagincev. Do konca filma ne bo nikjer zapisano, kdo je posnel kaj, tako da bo občinstvo doživelo eno samo pripovedno izkušnjo, hkrati pa bo kritikom teže izbrati, kateri je njihov najljubši ali najmanj všečen odlomek.
Steven Soderbergh: Che. Več kot štiri ure dolg film bodo predvajali v dveh delih. Film je bil eden najbolj odmevnih letos v Cannesu, pa naj je šlo za pozitivne ali negativne kritike. Tudi najbolj kritične je očaral neverjetni talent Benicia del Tora, vendar pa je glavni lik že v osnovi predstavljen površno, predvsem pa naj bi bil preveč dolgovezen in predrag.