Na to je na Mednarodnem filmskem festivalu v Tokiu opozoril irski režiser Neil Jordan, ki pravi, da v tem trenutku v filmskem svetu vlada velika kriza, kot dokaz za to pa je uporabil dejstvo, da so skoraj vsi režiserji, ki jih pozna, brez pravega dela. Z oskarjem nagrajeni filmar, ki je med drugim posnel film Igra solz, je vodja žirije festivala, ki bo potekal do 31. oktobra.
"Mislim, da je kriza v obiskovanju kinematografov posledica spleta. Podobno kot v drugih industrijah – glasbi in založništvu - se to opazi tudi v filmu. Internet brez dvoma spreminja navade ljudi in zato se vse topi." Splet nekako odvzema velik del gledalcev, zaradi tega pa je marsikateri režiser brez posla.
Ironično se film, ki je konec preteklega tedna odprl filmski festival na Japonskem, ukvarja ravno z internetom. Odprtje je pripadlo Socialnemu omrežju, filmu o najaktualnejšem spletnem fenomenu Facebooku. V igri za filmske nagrade je 15 filmov, ki so jih izbrali med prijavljenimi naslovi iz osemdesetih držav. Sicer pa se filmski festival v Tokiu med drugim poklanja kitajskemu filmskemu zvezdniku Bruceu Leeju.
Festivali so rešitev, a ne smemo se zapreti
Jordan ostaja optimističen in prepričan je, da si bo filmska industrija opomogla. Poudarja, da je zelo pomembno, da se filmi ne zapro v 'geto' festivalov. "Filmski festivali so zelo pomembni, saj so ena od redkih možnosti predstavitev resne filmske produkcije, a hkrati je tudi pomembno, da filmi presežejo festivalski krog in dosežejo širše občinstvo po svetu," je še dodal irski filmar.
Francoski igralci: Zahtevamo svoj delež od prodaje
Istočasno prihaja iz Francije novica, da so številni igralci obračajo na najpomembnejše domače prodajalce, ker jim niso izplačali deleža od dohodka od prodaje videokaset, DVD-jev, diskov blu-ray in videov po naročilu. Prek družbe za zaščito avtorskih pravic (ADAMI) so se v postopke med drugim vključili Alain Delon, Jean-Paul Belmondo, Michele Morgan in Marlene Jobert. Opozarjajo, da med letoma 1960 in 1985 niso prejeli od prodaje kaset in drugih nosilcev nič, kar je verjetno posledica takratnih pogodb, ki še niso urejale omenjene problematike.
V takratnih pogodbah namreč ni bilo členov, ki bi urejali omenjeno problematiko. Pogodbeniki so velike prodajne družbe, kot so Studio Canal (Skupina Vivendi), TF1 (Skupina Bouygues), SNC (Skupina M6), Pathe Gaumont in MK2, finančni vložek pa je ocenjen na več deset milijonov evrov.

Omenjene družbe imajo čas do konca oktobra, da najdejo rešitev, v nasprotnem primeru jih bodo igralci tožili za kršenje avtorskih pravic. Prodajalci so predlagali, da vsem igralcem kolektivno izplačajo dva odstotka od prihodka, kakor je predvidevala že pogodba iz leta 1990. Glavni pravnici pri ADAMI Isabelle Feldman pa se ta vsota zdi "absolutno nezadostna". Zlasti zato, ker mnogo filmov, kot sta na primer serija Žandarji iz Saint Tropeza (Les Gendarmes a Saint Tropez) z Louisem de Funesom in trilogija Les Bronzes, še vedno prinaša veliko denarja.
Igralci pa zahtevajo deset odstotkov od prihodka od prodaje nosilcev slike, kot za prodajo nosilcev in predvajanje na televiziji predvideva državni avdiovizualni inštitut (INA). "Pripravljeni smo na pogajanja, vendar seveda samo v primeru kolektivnega postopka," poudarja glavni pravnik Studio Canala Franck Mandelsaft, ki se mu zdijo zahteve igralcev "povsem nerealne".