Franka Potente, igralka, ki jo je svet spoznal v hektičnem trilerju Lolla rennt (Teci Lola, teci), je na filmskem festivalu v Münchnu (Filmfest München) skupaj z režiserjem Laurentom Jaouijem predstavila filma La Traque (Gonja), v katerem je upodobila Beate Klarsfeld. Beate in Serge Klarsfeld (njega v filmu upodablja Yvan Attali) sta od šestdesetih naprej slovela kot zagrizena lovca na naciste. Njun največji uspeh je bilo odkritje Klausa Barbieja, imenovanega tudi Klavec iz Lyona leta 1983; podvig je veliko pripomogel k temu, da sta Klarsfeldova leta 1984 iz rok tedanjega francoskega predsednika Mitterranda prejela visoko priznanje, podelil jima je legijo časti. Pomena svojega dela sta se zavedala tudi sama; vsem, ki se zanimajo za zgodovino odkrivanja nacističnih vojnih zločincev, je namreč znan Beatin vzklik po prijetju Klausa Barbieja: "Uspelo nama je! Po 20 letih in enem dnevu."
Namesto spektakla stvarni dokumentarno-igrani filmZgodba o odkrivanju Klausa Barbieja, o poskusu, 'iztrgati' ga iz rok perujske diktature, o akciji Francije in o grožnjah, ki so na vsakem koraku spremljale Klarsfeldova (med drugim je leta 1979 avtomobil bomba napadel njun francoski dom), je že sama po sebi filmska. Kot ustvarjena za veliki filmski spektakel. Vendar ta ni nastal. Film La Traque je televizijska produkcija družb Canal+ in arte, ki se izogiba senzacionalizmu in teži k dokumentarni eksaktnosti.
V filmu ni nič izmišljeno, vsak kader je utemeljen z realnimi dokazi o življenju Klarsfeldovih. To pa igralcem, posebej Potentejevi, pušča manj manevrskega prostora, kot bi si želeli. Tudi zato Franka Potente tokrat ni središče filma. To je Hanns Zischler, ki je odigral vlogo Barbieja. Klaus Altmann, kot se je v Peruju imenoval Barbie, je na videz zaupljivi tujec, ki mu nihče, ki ne pozna njegovega prejšnjega življenja, ne bi mogel ničesar očitati. Nikakor to ni psihopatski značaj, ki je kot vodja lyonskega gestapa dal 'iz norosti' pobiti okoli 4.000 ljudi in ki je vojne zapornike tudi sam mučil. Je povsem razumen, a zaradi dosmrtne privrženosti nacistični ideologiji tudi popolnoma sprijen človek.
RAF ali 34 žrtev v 30 letih
Drugo, vendar prav tako z nasiljem omadeževano zgodbo iz nemške politične zgodovine 20. stoletja pa bo predstavil film Der Baader Meinhof Komplex (Kompleks Baader Meinhof). Film režiserja Ulija Edla (Otroci s postaje ZOO), katerega premiera bo 25. septembra, je povsem prvi nemški film o teroristični organizaciji RAF. Rote Armee Frantion (Frakcija rdeče armade) je bila ena najbolj skrajnih levičarskih organizacij, ki so v Nemčiji delovale po drugi svetovni vojni. Skupina, med katere ustanovitelji sta bila tudi Andreas Baader in Ulrike Meinhof, je sama sebe imenovala komunistična urbana gverila, njene tarče pa so bili predvsem vsi, povezani z zahodnonemško oblastjo; nosilce slednje so rafovci imenovali za teroriste. V skoraj 30 letih delovanja je bila organizacija odgovorna za najmanj 34 smrti.
V glavnih vlogah nastopajo Martina Gedeck (Življenje drugih), Moritz Bleibtreu (München, Eksperiment, Teci Lola, teci) in Bruno Ganz (znameniti Hitler izPropada). O filmu se sicer govori, da utegne premiero doživeti že pred septembrom, in sicer v sklopu beneškega filmskega festivala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje