Foto:
Foto:
Opus Dei
Film o ustanovitelju Opusa Dei v Rimu razumejo kot maščevanje Danu Brownu. Foto: EPA

Kot napad je seveda pojmovano prikazovanje delovanja Opusa Dei, ki naj bi prikrival resnico o zgodovini krščanstva in katerega člani naj bi bili sposobni moriti. Protiudarec Brownovemu natolcevanju naj bi prinesel film o ustanovitelju Opusa Dei, Josemariu Escrivi de Balaguerju, pri katerem naj bi kot svetovalci ob nastajanju sodelovali člani Opusa Dei. Za filmom stoji producentska hiša Lux Vide s sedežem v Rimu, ki je do zdaj poskrbela že za več filmov z versko tematiko, med njimi je bila tudi biografija o pokojnem papežu Janezu Pavlu II., v kateri sta zaigrala Jon Voight in Christopher Lee. Lux Vide želi tokrat med igralce zvabiti Roberta De Nira in Antonia Banderasa.

Izid Da Vincijeve šifre prežene dvome
Iz Rima so sporočili, da ideja o filmu o svetniku Escrivi de Balaguerju nikakor ni nova. Mnenja o projektu so se kresala vsaj šest let, preden je padla odločitev, da morajo film posneti. Vzrok goreče razprave je bila predvsem nenavadna osebnost Escrive de Balaguerja. Kot je za britanski Guardian povedal Giuseppe Corgliano, vodja informacijske pisarne Opusa Dei v Vatikanu, so imeli člani organizacije, s polnim imenom Prelatura svetega križa, in Opus Dei hude pomisleke, ali je sploh mogoče v enem samem filmskem scenariju celovito prikazati nenavadno osebnost, smisel za humor in globoko vero tega nenavadnega moža. Izražanja pomislekov je bilo konec kmalu po izidu knjige Da Vincijeva šifra, ki je tako omadeževala sloves prelature.

Zavzetje sveta ali le zavzetje višje ravni duhovnosti?
Opus Dei od njegove ustanovitve leta 1928 spremlja pridih skrivnostnosti, zaradi katere so organizaciji številni pripisovali raznovrstna zlobna, preračunljiva dejanja, ki segajo tudi v politiko, teoretiki zarot, obdarjeni z bujno domišljijo, pa so organizaciji pripisovali celo stremljenje po zavzetju vladavine sveta. Bistvo Opusa Dei, katerega člani so lahko laiki in menihi, je vera, da lahko prav vsak doseže svetništvo. Samo običajno življenje dobrega katoličana, popolnoma predanega katoliškim načelom, lahko zadostuje za to, da se posameznik povzpne do najvišje ravni duhovnosti.