"Čas je." Prav nič subtilna, a morda primerna oglaševalska kampanja za film 12 let suženj je obrodila sadove; Akademiji je pokazala, da zmaga McQueenove sage pomeni več kot le priložnost za fotografiranje in govore - je svojevrsten zgodovinski mejnik. V 68 letih prireditve namreč doslej še nikoli ni zmagal film temnopoltega režiserja. "Upamo samo, da bo ta film kot nežen opomin, da smo vsi enaki," je v svoji zahvali povedal Brad Pitt, eden od producentov filma. "Radi bi dostojanstvo in priložnosti zase in za svoje družine ter to, da bi bila svoboda drugega vredna prav toliko kot naša lastna svoboda."
"Vsak si zasluži ne le preživeti, ampak tudi živeti - to je najpomembnejša dediščina Solomona Northrupa," je avditoriju gledališča Dolby na srce zbranim položil Steve McQueen, ki mu je oskar za režijo tik pred tem spolzel med prsti. "Nagrado posvečam vsem, ki so na lastni koži doživeli suženjstvo, in vsem 21 milijonom ljudi, ki v suženjstvu živijo še danes."
Kako se je na oskarjih odrezala Ellen?
Mehiški "čudežni deček" Alfonso Cuarón je prav tako upravičil pričakovanja in dobil oskarja za najboljšo režijo. "Kot vsak drug človeški podvig je tudi snemanje filma lahko transformativna izkušnja - in Gravitacija je za nas to bila. Hvala bogu, če je pa trajalo tako dolgo! Pri vsem skupaj je bedno samo to, da so drugi pridobili modrost, jaz pa samo sive lase," je govor duhovito začel režiser, ki se je nato zahvalil še vsej ekipi ("Sandy, ti si Gravitacija") in v španščini tudi svoji mami. Tudi Cuarón je na svoj način pisal zgodovino: postal je prvi latinskoameriški režiser z oskarjem za najboljšo režijo.
Gravitacija
12 let suženj
Klub zdravja Dallas
Ona
Volk z Wall Streeta
Veliki Gatsby
Kisli nasmehi za Ameriške prevare
V končnem seštevku je Gravitacija pravzaprav odnesla največ zlatih kipcev (7), medtem ko se je za 12 let suženj štetje ustavilo pri treh. Prav toliko jih je dobila nizkoproračunska drama Klub zdravja Dallas, ki je odnesla obe moški igralski priznanji (več v nadaljevanju). Nesporno največji osmoljenec večera so Ameriške prevare, komična drama Davida O. Russella, ki je šla v bitko, tako kot Gravitacija, z desetimi nominacijami, na koncu pa ostala praznih rok.
Kraljevska Cate
Iz rok Daniela Day-Lewisa je oskarja - kot pred tem že praktično vse lovorike v tej sezoni nagrad - prevzela Cate Blanchett. V Otožni Jasmine Woodyja Allena je teatralno upodobila žensko, ki je po zlomu borze in moževem samomoru tudi sama zdrsnila čez rob živčnega zloma. "Čeprav je ta nagrada tako naključna in subjektivna, mi pomeni ogromno, še posebej v letu izjemnih igralskih dosežkov," je povedala. "Sandra, tvoj nastop bi lahko gledala do konca časa ... In imam občutek, da sem tudi ga. Julia, lojtra, zaleti se." Z malo resnejšim sporočilom pa še: "Tistim v industriji, ki se še vedno držite trapastega prepričanja, da so filmi z ženskami v glavnih vlogah domena majhne niše - niso. Ljudje jih hočejo gledati in celo donosni so. Svet je okrogel, ljudje!"
Leonardo še naprej ostaja brez oskarja
Akademija je še enkrat dokazala, da drastične spremembe videza nanjo naredijo vtis: "ameriška ljubljenka" Jennifer Lawrence je oskarja za najboljšo moško vlogo predala Matthewu McConaugheyu, ki je v Klubu zdravja Dallas igral homofobnega, promiskuitetnega mačista z rodea, ki se mora spopasti z v osemdesetih še zelo slabo raziskano boleznijo - aidsom. "Vsak dan potrebujem tri stvari: nekaj, kar občudujem, nekaj, česar se veselim, in nekaj, za čimer se podim. Prvo je zame Bog, drugo družina in tretje moj junak. Vsak dan, vsak teden, vsako leto je moj junak - jaz sam čez deset let. Nikoli se ne bom dohitel, kar mi je čisto prav, saj imam tako še vedno nekaj, za čimer se lahko ženem," je z značilnim južnjaškim naglasom razložil McCounaghey, ki je za vlogo v filmu izgubil več kot 20 kilogramov.
Čustven - in politično obarvan - Jaredov poklon
Ker se prireditev že tradicionalno začne s podelitvijo enega od igralskih oskarjev, je bilo kaj hitro konec napetosti glede tega, kdo je najboljši igralec v stranski vlogi: prvič nominiran, a vseeno favorit Jared Leto, ki je Akademijo ganil z vlogo transženske v Klubu zdravja Dallas. "Leta 1971 je v Louisiani živela že drugič noseča najstnica, mama samohranilka, ki ni končala srednje šole. Nekako si je uspela izboriti boljše življenje ... To dekle je bilo moja mama. Hvala, da si nas naučila sanjati. (...) Vsem sanjačem, ki nas danes gledajo v Ukrajini, Venezueli in drugje: medtem ko se vi spopadate s svojimi težavami, vedite, da mislimo na vas," je v govoru povedal Leto, ki je oskarja posvetil "36 milijonom ljudi, ki so izgubili boj z adsom".
Lupitine sanje
Dobro uro pozneje je na vrsto prišla še ženska polovica kategorije. Kljub nekaterim napovedim, da so bili njeni prizori v drami 12 let suženj "preveč brutalni" za Akademijo, je za vlogo trpinčene, ponosne sužnje Patsey oskarja dobila Lupita Nyong'o. "Niti za trenutek nisem pozabila, da je vsa sreča v mojem življenju posledica tujega trpljenja - duhu Patsey sem hvaležna za njeno vodstvo," je dahnila vidno ganjena Lupita, ki se je zahvalila tudi Stevu McQueenu. "Prepričana sem, da ti mrtvi stojijo ob strani in so ti hvaležni, tako kot jaz. Ob pogledu na ta kipec se bom jaz - in vsak drug otrok - spomnila, da sanje štejejo, ne glede na to, od kod si," je povedala skoraj v solzah.
Prav tako brez presenečenj je minila podelitev tujejezičnega oskarja: zmago je slavila Italija oziroma Paolo Sorrentino s svojo lirično hvalnico Rimu Neskončna lepota. Režiser se je v govoru zahvalil ustvarjalcem, ki so ga navdihovali, med drugim "Felliniju, Martinu Scorseseju, Talking Heads in Diegu Maradoni."
Najboljša scenarija: zgodbi o ljubezni in svobodi
Najboljši prirejeni scenarij je - po predlogi avtobiografskega romana 12 let suženj - za istoimenski film napisal John Ridley. "Vse zasluge dobi Solomon Northrup, to so njegove besede in njegovo življenje," je poudaril sveži oskarjevec.
Po štirih nominacijah se je sreča prvič v oskarjevski zgodovini nasmehnila tudi Spiku Jonzu: njegova melanholična drama o razmerjih v internetni dobi Ona v igro ni odšla z veliko nominacijami, domov pa kljub temu odnesla kipec za najboljši izvirni scenarij. "Spike Jonze je bil včasih rolkar. Tolikokrat je z glavo že udaril v beton, pa je bil vseeno sposoben napisati in režirati Ono. To je neverjetno!" je pribila Ellen.
Prijazna voditeljica in pice za prvo vrsto
Podelitev je letos že drugič povezovala komičarka Ellen DeGeneres. "Vse je čisto drugače kot leta 2007, ko sem prvič vodila podelitev: nominirana je Cate Blanchett, Martin Scorsese, Leonardo Dicaprio ... Jap, čisto drugače," je pripomnila na začetku tradicionalnega uvodnega govora, ki je bil posejan s precej prijaznejšimi šalami kot tisti, s katerim je lani postregel Seth MacFarlane. "Vsi ste lepi ... Ne bom omenjala, kdo je najlepši, ampak jasno je, da je to Jared Leto."
Prvi kisli odziv dvorane je požela šala na račun ene od hollywoodskih legend. "Resnični kapitan Phillips in resnična Philomena sta tukaj ... Pa tudi eden najboljših oponašalcev Lize Minelli, kar sem jih kdaj videla. Krasno, gospod, res." Ellen si je privoščila tudi pripombo na račun splošne izobrazbe zbrane smetane: "Skupaj ste letos posneli 1200 filmov ... Narejenih pa imate približno 6 let faksa."
Če Ellen že ni pokala preveč kontroverznih vicev, pa se je zato zelo trudila zbujati vtis sproščenosti: med drugim je na dan potegnila telefon in naredila "selfie" s kakimi desetimi zvezdniki, v dvorano je pripeljala dostavljavca pic in nato rezine delila zvezdnikom v prvih vrstah, na koncu pa si še izposodila komično velik klobuk Pharella Williamsa in z njim nabirala denarne prispevke za omenjeno pico.
Najbolje oblečena: divja dvajseta
Oskarja za najboljšo kostumografijo je za bleščeče, retro oprave v sicer popolnoma spregledanem Velikem Gatsbyju dobila Avstralka Catherine Martin. Gatsbyja odlikuje tudi najboljša scenografija, ki je na platnu pričarala New York v dvajsetih letih 20. stoletja; oskarja sta tako dobili (še enkrat) Catherine Martin in Beverly Dunn. Najboljšo masko in pričeske sta Adruitha Lee in Robin Mathews oblikovali za Klub zdravja Dallas.
Ledeno kraljestvo: najboljša animacija in pesem
Oskarja za najboljši kratki animirani film je iz rok Hitchcockove dive Kim Novak in Matthewa McCounagheya prejela francoska ekipa filma Mr. Hublot (Laurent Witz in Alexandre Espigares).
Gotovo širše poznana pa je zmagovalna celovečerna animacija Ledeno kraljestvo. Mimogrede, to je prva nagrada v tej kategoriji za studio Disney, odkar so jo leta 2002 začeli podeljevati. Zimska pravljica nam je postregla tudi z najboljšo izvirno filmsko pesmijo; to je Let It Go. "Drugim nominirancem: vsi ste rockzvezde, in to dobesedno!" je z odra veselo zakričala Kristen Anderson-Lopez.
"Tehnične" kategorije kot po tekočem traku pobirala Gravitacija
Med "neopevanimi junaki filmov", mojstri za posebne učinke, je Akademija - po pričakovanjih -izbrala ekipo vesoljske drame Gravitacija (Timothy Webber, Chris Lawrence, David Shirk, Neil Corbould), za katero je bil to tudi prvi, seveda pa ne zadnji kipec večera.
Trend je seveda nadaljeval Emmanuel Lubetzki, izjemni direktor fotografije, ki ga je Akademija nagradila za njegov dih jemajoč prispevek h Gravitaciji. Lubetzki je nagrado posvetil "strasti in zagnanosti" Alfonsa Cuarona ter "Sandy" Bullock.
Najboljša glasba: v nemem vesolju
"Brez montaže bi bil vsak film dolg štiri ure in precej manj super," pravi Anna Kendrick in najboljšo montažo je imela, še enkrat, Gravitacija (Alfonso Cuaron in Mark Sanger). Na isti naslov je šel še oskar za najboljšo glasbeno podlago; dobil ga je Steven Price, ki se je v zahvali opravičil staršem, "ker je med odraščanjem povzročal toliko hrupa."
Kratka, a sladka
"Posnel bi krajši film, če bi imel čas," s staro hollywoodsko krilatico je Jason Sudeikis napovedal nominirance za najboljši igrani kratki film; dobil ga je Anders Walter za Helium. V kratkometražni kategoriji dokumentarcev je slavil zmago The Lady in Number 6 Malcoma Clarka in Carla Freeda, zgodba najstarejše pianistke na svetu, ki je bila obenem najstarejša preživela žrtev holokavsta (in je preminila pred točno enim tednom.)
Izlet v resnični svet
Oskarja za najboljši celovečerni dokumentarec ni dobil nobeden od obeh favoritov (Trg ali Teater ubijanja), pač pa Twenty Feet from Stardom veterana Morgana Nevilla, ki je dokumentiral življenja in kariere spremljevalnih vokalistk; zahvalni govor je bil zato, seveda, tudi v obliki kratkega refrena.
Hollywood čestita - sebi
Napovedani poklon izjemnim "vsakdanjim junakom", ki ga je uvedla Sally Field, je bil kolaž večinoma z oskarji nagrajenih filmov; med drugim so na ekranu poblisnili Milk, Erin Brokovich, Lincoln, Kapitan Phillips, 00:30 - Tajna misija, 12 jeznih mož, Philadelphia, Apollo 13, Braveheart, Klub zdravja Dallas, Kraljevi govor in drugi. Za protiutež smo pozneje lahko videli še kolaž filmov o dobesednih superjunakih, od Jeklenega moža, Iger lakote, Jamesa Bonda in Matrice do Harryja Potterja, Terminatorja, Avatarja, Top Guna in Zveri južne divjine.
Posebno pozornost je letošnja slovesnost namenila tudi 75. obletnici Čarovnika iz Oza; Whoopi Goldberg je na oder prišla v rubinastih šolenčkih, med občinstvom so sedeli otroci Judy Garland (Liza Minnelli, Lorna Luf in Joseph Luft), napovedana glasbena točka Pink pa je bila nič drugega kot interpretacija kultne balade Somewhere Over the Rainbow.
In memoriam
V tradicionalnem poklonu v zadnjem letu umrlim filmskim ustvarjalcem in delavcem so še zadnje slovo Hollywooda med drugim prejeli James Gandolfini, Karen Black, Tom Laughlin, Paul Walker, Elmore Leonard, Saul Zaentz, Riz Ortolani, Peter O'Toole, Harry Harryhausen, Richard Griffiths, Sid Caesar, Roger Ebert, Shirley Temple, Joan Fontaine, Harold Ramis, Eleanor Parker, Julie Harris, Maximilian Schell, Tom Sherak, Esther Wiliams in Philip Seymour Hoffman. V slovo jim je The Wind Beneath My Wings zapela Bette Midler.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje