Igralčeva družina je potrdila, da je umrl mirno na svojem domu v Connecticutu. Ob njem je bila žena Elaine Taylor, s katero sta bila poročena 53 let. Povedala je, da je bil za igralca usoden udarec v glavo ob padcu.

"Chris je bil izjemen mož, ki je globoko ljubil in spoštoval svoj poklic, ki je imel sijajne manire stare šole, se je znal šaliti na svoj račun in se poetično izražal. Bil je nacionalni zaklad, ki se je zavedal svojih kanadskih korenin. S svojo umetnostjo in človečnostjo se je dotaknil naših src in njegovo legendarno življenje bo slovelo še med naslednjimi generacijami. Za vedno bo med nami," je prijatelju v slovo zapisal Lou Pitt, ki je bil 46 let tudi Plummerjev menedžer.

Bil je igralec s številnimi prirojenimi talenti, kot so obraz in figura, izrezana za vodilne vloge, rahlo vzvišena zadržanost, ki je izžarevala veliko samozavest, diskretna atletska milina, globoko doneč glas in odlična dikcija, so zapisali pri New York Timesu.

Ni pa mu manjkalo niti šarma in arogance. V enem od razvpitih incidentov leta 1971 ga je v vodilni vlogi Coriolanusa v Shakespearovi predstavi v Narodnem gledališču v Londonu zamenjal Anthony Hopkins. Kot se spominja kritik Kenneth Tynan, ki je takrat delal v gledališču, je Plummerja zaradi nezaslišanega vedenja po glasovanju odslovila igralska zasedba.

Muzikal Moje pesmi, moje sanje (1965) ga izstreli med zvezde

Plummer se je kljub bogati igralski karieri in številnim filmskim, televizijskim in gledališkim vlogam v zgodovino najopazneje zapisal z vlogo aristokratskega vdovca Georga von Trappa v glasbenem filmu Moje pesmi, moje sanje. Filmsko klasiko, v kateri je zaigral z Julie Andrews, so posneli leta 1965. Plummer se je – po lastnih besedah – kar nekaj časa obotavljal, preden je sprejel vlogo, nato pa je bil "besen", ko je izvedel, da bodo njegove pevske točke sinhronizirali. "Tako dolgo sem vadil petje, ampak v tistih časih so preprosto najeli nekoga, ki je sinhroniziral tvoje pevske točke. Rekel sem: edini razlog, da sem sprejel to hudičevo vlogo, je bil, da bom lahko igral v odrskem muzikalu na filmu!" je povedal v intervjuju za The Guardian leta 2018.

Vloga v enem najpopularnejših filmov vseh časov je Plummerja izstrelila med zvezde in mu zagotovila lahko pot skozi več kot pol stoletja vlog v filmu in televiziji. "Te sentimentalne vloge najtežje igram, še posebej ker sem vokalno in fizično natreniran za Shakespearja," je povedal v reviji People leta 1982. "Da zaigraš v zanič vlogi, kot je von Trapp, moraš uporabiti vse trike, ki jih poznaš, da zapolniš prazno truplo igralske vloge. Ta prekleti film mi sledi naokoli kot albatros," je še komentiral.

Čeprav nikoli ni skrival, da mu film ni bil pretirano pri srcu, se je z leti omehčal. "Sprijaznil sem se. Na začetku mi je šlo grozno na živce. Mislil sem si: kaj ti ljudje nikoli ne gledajo še kakega drugega filma? Je to edini, ki so ga kdaj videli? Ampak hvaležen sem filmu in Robertu Wisu, ki je velik režiser, ter Julie Andrews, s katero sva ostala krasna prijatelja."

Kariera koncertnega pianista, ki mu ni bila usojena
V Torontu leta 1929 rojeni Arthur Plummer je bil edinec Isabelle Mary Abbott in Johna Plummerja, njegov praded pa je bil nekdanji kanadski premier John Abbott. Starša sta se kmalu po njegovem rojstvu ločila, zato je odraščal v razširjeni družini Abbott. Študiral je, da bi postal koncertni pianist, vendar se je že kot otrok zaljubil v gledališče, na gledaliških deskah je začel nastopati pri 18 letih, kmalu se je lotil tudi študija igre.

Leta 1953 je na Broadwayu debitiral v predstavi The Starcross Story, svojo prvo filmsko vlogo pa je odigral leta 1958 v filmu Stage Struck.

Odigral je več kot 90 filmskih vlog, med katerimi velja omeniti vloge v zgodovinskem spektaklu Padec rimskega cesarstva in filmih Mož, ki je hotel biti kralj, Waterloo, Bitka za Anglijo, Nicholas Nickleby, Čudoviti um, Malcolm X, Dekle z zmajskim tatujem in Ves denar svetaa. Plummerja je bilo mogoče videti tudi v šestem filmu Zvezdne steze: Nepoznana dežela.

Sorodna novica Ves denar sveta

Sicer pa velja za enega najboljših dramskih igralcev svoje generacije, na gledaliških odrih pa se je uveljavil tako v ZDA kot v Evropi. Še posebej je blestel v shakespearjanskih vlogah. Za svoje igranje je prejel najvidnejše nagrade na vseh treh področjih ustvarjanja. Poleg oskarja – za najboljšo stransko vlogo, v drami Začetniki, ga je Akademija končno nagradila leta 2012 – je prejel dve televizijski nagradi emmy in dve gledališki nagradi tony.

Dve leti pred Začetniki je bil prav tako nominiran za oskarja, vendar za glavno vlogo, ko je upodobil slovitega ruskega pisatelja Leva Tolstoja v filmu Poslednja postaja, ki ga je sam omenjal kot eno svojih najljubših stvaritev.

Sorodna novica Nož v hrbet

Od Leva Tolstoja do J. Paula Gettyja
Plummerju se je leta 2018 izmuznil še en oskar za stransko vlogo, ko je upodobil J. Paula Gettyja v filmu Ves denar sveta režiserja Ridleyja Scotta. Igralec je v filmu pristal, potem ko so že posnete prizore s Kevinom Spaceyjem po izbruhu škandala izrezali in ga zamenjali s 30 let starejšim Plummerjem.

Leta 2019 smo ga lahko videli v drami The last full measure in v kriminalki Nož v hrbet; v kateri je v družbi zvezdniške igralske zasedbe upodobil starega milijonarja, ki je dedičem pustil namige za razrešitev svojega umora.