Na splošni razpravi DZ-ja so podporo predlogu zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji RS, izrekli v koalicijskih poslanskih skupinah, čeprav menijo, da bo v nadaljnjem postopku doživel pomembne izboljšave. Precej kritična pa je bila do predloga opozicija. Za sklep je glasovalo 48 in proti 23 poslancev.
Teženje k "odblokirati dozdajšnje krče filmske industrije"
Slovenski filmski center bo pravni naslednik Filmskega sklada RS, za statusno obliko agencije pa so se odločili, ker so želeli ohraniti avtonomijo institucije. Po besedah ministrice za kulturo Majda Širca je predlog zakona enostaven, jasen, operativen, apolitičen in nudi osnove za profesionalni razvoj sektorja filmske in avdiovizualne produkcije ter pogoje za učinkovitost proračunskega financiranja. Pred splošno razpravo v DZ-ju pravi, da želi "odblokirati dozdajšnje krče filmske industrije", nastale zaradi neustreznosti obstoječe regulative in dediščine, ki že vrsto let bremeni kontinuirano kinematografsko proizvodnjo. Zakon namerava s Slovenskim filmskim centrom postaviti krovno ureditev za področje, za katerega je bilo med vsemi umetniškimi področji ob rojstvu slovenske države najmanj posluha.
Med novostmi, ki jih prinaša, je poudarila tudi to, da bodo prijavitelji postali s pomočjo nepovratnih sredstev lastniki projektov v celoti. Dodani so tudi novi zunajproračunski viri financiranja in dveletno financiranje.
Javni razpisi imajo zelo natančen in pregleden postopek, pripojeni so razpisi iz področja avdiovizualnih medijev, vsak projekt pa ima po besedah Širce tudi obvezno revizijo, ki zagotavlja transparentnost in zakonitost financiranja. Predlog zakona uvaja tudi sistem rednega revidiranja in notranjega nadzora. Zakon prinaša spodbude za iskanje partnerjev zunaj meja Slovenije in angažma drugih producentov, in sicer nacionalne radiotelevizije in drugih televizij.
Podpora spremembam, a ob upoštevanju strokovne in zainteresirane javnosti
Po besedah poslanca DeSUS-a Matjaža Zanoškarja se jim zdi zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, ker ureja enega zelo pomembnih segmentov slovenske kulture, zato je smiselno zagotoviti takega nosilca dejavnosti, ki bo imel ustrezno statusno in organizacijsko strukturo, avtonomnost odločanja, finančno okrepljenost, transparentnost in racionalnost poslovanja.
Da je javna agencija primerna oblika preoblikovanja Filmskega sklada RS, so prepričani v poslanskem klubu LDS-a, saj so so javne agencije ustanovljene za opravljanje nadzornih in strokovnih nalog v javnem interesu. Javna agencija se namreč ustanovi, če glede na naravo ali vrsto nalog stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog ni potreben ali primeren, kar velja za financiranje slovenske filmske produkcije, je dejal Ljubo Germič. Predlagane spremembe podpirajo, hkrati pa so spremljali tudi opozorila strokovne in zainteresirane javnosti, zaradi katerih so podprli javno predstavitev mnenj, od katere pričakujejo odgovore na nekatera vprašanja in dodatna pojasnila.
Tudi poslancem SD-ja se zdi predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Po besedah Andreje Rihter se bodo na podlagi javne razprave 28. junija odločili, katere vsebinske dopolnitve so še potrebne, da bodo lahko predlog zakona podprli tudi v nadaljevanju. Po poslankinih besedah bi bilo treba odgovoriti predvsem na dve temeljni vprašanji - kakšen bo vpliv predlaganih rešitev na financiranje filmske ustvarjalnosti ter ali bo predlog prispeval h kakovostnemu izvajanju javnega interesa.
"Ugovori filmskih ustvarjalcev so tehtni, besedilo še ni primerno"
Poslanec skupine SDS-a Aleksander Zorn je dejal, da je, kadar se je doslej skušalo urediti področje filma, vedno "izbruhnila norišnica". Strinjal se je, da se mora področje filma urediti, saj gre za najodmevnejšo, največjo in najdražjo scensko umetnost, ki jo spremlja na milijone gledalcev, zato so tudi apetiti največji. Spomnil je, da so bili filmski ustvarjalci tudi v preteklosti vedno proti predlaganim spremembam in ureditvi tega področja in tako je tudi zdaj. V poslanski skupini SDS-a menijo, da so, ne glede na to, da ima zakon dobre namene, ugovori filmskih ustvarjalcev tehtni. Pri SDS-u si veliko obetajo od javne razprave. Besedilo po mnenju poslanske skupine SDS-a tako še ni primerno za nadaljnjo obravnavo.
V skupini SNS-a opozarjajo, da pri ustvarjanju predloga zakona ni bila upoštevana marsikatera pripomba zainteresirane javnosti, poleg tega je po besedah Mirana Györeka vprašljiva tudi njegova skladnost z Nacionalnim programom za kulturo 2008-2011, po katerem bi bilo treba urediti status ključnih subjektov na avdiovizualnem področju v celoti. Strinjajo se, da je področje treba statusno urediti, zagotovljen pa mora biti tudi strokovni nadzor nad razpisi in financiranjem projektov.
Poslanci SLS-a razumejo predlog zakona kot sanacijo obstoječega stanja na Filmskem skladu RS. Janez Ribič je dejal, da pričakujejo, da bo temeljno vodilo predloga zakona, da bi filmski center deloval bolj neodvisno in dinamično, da se bodo plačila izvajala le na podlagi dokazil ter da bo center deloval v dobro slovenskega filma.