"Problem Nizozemske je, da je njihova zakonodaja v resnici strožja od naše, a ker gre za de facto dekriminalizacijo, policiji prekrškov zaradi posedovanja drog za lastno uporabo ni treba preganjati. Ker to ni črno na belem zapisano v zakonodaji, ampak gre za "ustni dogovor, ki se objavi v vsakem uradnem listu", lahko vlada brez večjih omejitev neprestano spreminja ta ustni dogovor in celotno zakonodajo. In če pride na oblast bolj konservativna politična opcija, se zakonodaja zaostri, ko se vrnejo liberalci, pa opusti - definitivno težava že za Nizozemce, kaj šele za naš politični prostor," je v MMC-jevi klepetalnici razložil Cahunek. "Precej raje bi se zgledoval po severnoameriških modelih in, recimo, primerih Španije, Švice in še nekaterih zahodnoevropskih držav." Njegov film Poročilo: Žbe, ki ga je TV Slovenija pred kratkim predvajala v terminu dokumentarca meseca, je namreč doživel precej burne odzive tako zagovornikov kot nasprotnikov legalizacije konoplje.
Politiki so zadnji, pri katerih bomo lobirali
Sam se od priprave filma naprej za spremembo zakonodaje zavzema tudi neposredno, kot član nevladne organizacije Konoplja.org. "V zadnjih dveh letih smo tako imeli kup sestankov s predstavniki Komisije za droge in ministrstva za zdravje, saj se zavedam(o), da je skrajni čas za akcijo. In to zgolj zato, ker sta v pripravi dva ključna dokumenta - nacionalni program in predlog sprememb ZPPPD-ja - skratka, če bo do sprememb prišlo v naslednjih desetih letih, bodo artikulirane in izborjene zdaj. Je pa res, da so politiki zadnji, pri katerih bomo lobirali, saj bo njihovo mnenje odločilno, ko bosta predloga že zunaj javne obravnave. Pred tem je treba pritiskati na predstavnike ministrstev in aktivirati zainteresirano ciljno skupino, šele nato so na vrsti politiki (predvsem z agitiranjem na politične podmladke, saj je to morda najboljši način, da spremenimo mnenje poslancev)."
Najmočnejši argument proti legalizaciji konoplje, kar jih je doslej slišal, je, da si je uporabniki pravzaprav ne bi niti smeli želeti, pravi Cahunek. "Milan Krek, nekdanji direktor urada za droge, me ves čas prepričuje, da bolje, kot je zdaj, ne bo, saj ga straši, da bi ob liberalnejši zakonodaji svoje lovke razširili farmacevti (si želite uporabljati Lekovo konopljo?) in organi pregona (s sledenjem ob registraciji v t. i. "social clubih") ..."
Kar naj bi bilo samo del magistrske naloge ...
Poročilo: Žbe se je na male zaslone prebilo bolj po spletu okoliščin kot zaradi kakšne premišljene strategije. "Glede razvoja dokumentarca od entuziastičnega dodatka k magistrski nalogi do dokumentarca meseca lahko rečem, da je sprejem presenetil tudi mene. Sprva sem mislil, da si bo film ogledal profesorski zbor in nekaj prijateljev, ki so pomagali pri nastajanju, a je že na premieri v Kinoteki (leto in pol nazaj) med občinstvom sedel član dokumentarnega programa TV Slovenija in pogovor o predvajanju na nacionalki je takoj stekel. Film je bilo samo treba skrajšati na TV-format (s 67 na 52 minut) in tako je film decembra dočakal predvajanje tudi na TV SLO."
To pa ne pomeni, da je bil prvi Cahunkov izlet v filmske vode tudi njegov zadnji: po prvem dokumentarcu je že posnel še enega, tokrat o "piramidah" v Bosni, "načrtuje pa tudi nadaljevanje svoje režiserske poti na različnih tematskih področjih".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje