Še en nemški film, ki odpira zgodovinske rane

Andrej Košak meri utrip v Nemčiji

Društvo nemških filmskih ustvarjalcev je film že izbralo za nemškega predstavnika za tujejezičnega oskarja.

Gre za verjetno enega najdražjih nemških filmov po drugi svetovni vojni. Film je doživel premiero v Münchnu, v Berlinu je napovedana premiera za 21. september, na spored kinematografov pa pride 25. septembra.

RAF naj bi od leta 1970 do samoukinitve leta 1998 ubil 34 ljudi, med akcijami pa je umrlo tudi 20 pripadnikov te skrajnolevičarske skupine, ki se je obravnavala kot avantgarda nove komunistične Nemčije. O skupini se je na začetku govorilo kot o skupini Baader-Meinhof, oba glavna protagonista skupine pa sta umrla v zaporu. Kot razlog je bil naveden samomor.

Pred dnevi je München gostil premiero kontroverznega filma režiserja Ulija Edela in najbolj znanega nemškega producenta Berndta Eichingerja, Baader Meinhof Komplex.

Društvo nemških filmskih ustvarjalcev je film že izbralo za nemškega predstavnika za tujejezičnega oskarja. Foto:

Baader Meinhof Komplex — Gre za verjetno enega najdražjih nemških filmov po drugi svetovni vojni. Film je doživel premiero v Münchnu, v Berlinu je napovedana premiera za 21. september, na spored kinematografov pa pride 25. septembra.

Stipe Erceg v filmu Der Baader Meinhof Komplex — RAF naj bi od leta 1970 do samoukinitve leta 1998 ubil 34 ljudi, med akcijami pa je umrlo tudi 20 pripadnikov te skrajnolevičarske skupine, ki se je obravnavala kot avantgarda nove komunistične Nemčije. O skupini se je na začetku govorilo kot o skupini Baader-Meinhof, oba glavna protagonista skupine pa sta umrla v zaporu. Kot razlog je bil naveden samomor.

Edela poznamo že po več filmih, toda najbolj znana je njegova ekranizacija knjige Mi otroci s postaje Zoo, ki jo je napisala mlada narkomanka Cristiane F, v filmu pa je takrat nastopil tudi David Bowie. Berndt Eichinger je najbolj znani nemški producent, ki je sproduciral filme, kot so Parfum, z oskarjem nagrajeni Nikjer v Afriki in film o zadnjih dnevih Hitlerja Propad. Že pri filmu Propad se je v nemški javnosti odpirala žgoča debata, ali se sme Hitlerja prikazovati kot človeško bitje. Zgodba filma Baader Meinhof Komplex pa je za Nemčijo prav tako boleča.

"Glorifikacija" nič kaj romantičnega nasilja?
Film namreč prikazuje vzpon in padec teroristične skupine Rote Armee Frakcion ali krajše RAF, ki je v sedemdesetih letih z ubojem 33 znanih poslovnežev in politikov do temeljev razburkalo nemško demokratično javnost. Da bo film dvignil veliko prahu, je bilo jasno že med snemanjem, saj so tudi danes dejanja teroristične skupine RAF kontroverzna in potomci njihovih žrtev še živi. Baader Meinhof Complex je posnet po knjigi nemškega novinarja tednika Spiegel Stefena Austa.

V Berliner Morgenpostu film ocenjujejo kot nevarno igranje s podobo teroristov, ki bi marsikaterega gledalca zapeljal v romantiziranje Andreasa Baaderja in njegovih teroristov, ki so umorili zelo veliko nemških poslovnežev in uglednih oseb. Povod za nastanek terorizma skupine RAF sta bili razočaranje nemške levice po uboju študentskega "liderja" Rudija Dutschkeja in radikalizacija njihovih stališč, ki se je zrcalila tudi v očitku, da so v samih vrhovih takratne Zvezne Republike Nemčije še vedno nekdanji pripadniki nacističnega gibanja.

Strategija skupine RAF se je udejanila v ugrabljanju, umorih in postavljanju eksplozij v nemških poslovnih zgradbah industrialcev, ki so bili pod sumom, da so bili podporniki nacističnega režima. Zvezna Republika Nemčija je bila takrat zaradi nasilja teroristične skupine RAF dobesedno paralizirana. Najbolj udarna trojka skupine RAF - Andras Baader, Ulrike Meinhof in Gudrun Ensslin - je v zveznem zaporu Stammheim pod čudnimi okoliščinami naredila samomor, kar še vedno buri duhove mnogih.

Prelepa in preslavna igralska zasedba?
Nekdanji notranji minister Nemčije Gerhard Baum kritizira "akcijsko dramaturgijo" filma. Sin umrlega industrialca Hansa Martina Schleyerja pa se sprašuje o namenskosti prikazovanja smrti njegovega očeta, saj spomin na njegov grozoviti uboj še živi. Še posebno nevarna je po mnogih kritikih optika filma, saj je v njem nastopila tako rekoč zvezdniška igralska ekipa. Glavnega terorista Andreasa Baaderja je upodobil trenutno najbolj znani nemški igralec Mauritz Bleibtreu, Ulrike Meinhof igra Martina Gedeck, Gudrun Ensslin pa Johanna Wokalek. Poleg njih nastopajo še Bruno Ganz, Alexandra Maria Lara, Simon Licht in sin hrvaških priseljencev, vedno bolj priljubljeni Stipe Erceg.
Nemški kritiki se sprašujejo, ali bi film s preveč romantičnim pogledom na glavne junake lahko imel učinek filma Bonnie in Clyde, v katerem sta leta 1967 nastopila Warren Beatty in Faye Dunaway. Ravno film Arthurja Penna je namreč prvi v pozitivni luči prikazal roparja in morilca ter obenem pripeljal kontrakulturo šestdesetih let v "mainstream" produkcijo Hollywooda.

Upajo na oskarja
Društvo nemških filmskih ustvarjalcev je film že izbralo za nemškega predstavnika za tujejezičnega oskarja. Premiere se je udeležil tudi najbolj znani nemški režiser Wim Wenders, ki je ravno pred kratkim končal predsedovanje žiriji beneškega filmskega festivala.

Andrej Košak