Banksyjev prispevek h kultni ameriški risanki, ki jo na malih zaslonih spremljamo že dvaindvajset let, ni bil gverilski ali nepričakovan, temveč domenjen s producenti in ustvarjalci serije, ki pa so, potem ko so videli, kaj je Banksy pripravil, zagrozili celo z odhodom.

Banksy, znan po svojih družbenoangažiranih umetniških nastopih, pa naj bodo ti v obliki grafitov ali kako drugače, se je tokrat lotil parodiranja samih Simpsonovih, pravzaprav njihove popularnosti, in obenem znova izpostavil neenakost zahodnega in tretjega sveta, ki v veliki meri še vedno dela, zato da zahodni svet prebiva v svoji (vedno bolj krušeči se) pravljici.

Strašljiva tovarna Simpsonovih
Obdelana uvodna špica epizode z naslovom MoneyBART, ki je bila premierno na sporedu 10. oktobra, se začne po ustaljenem vzorcu Simpsonovih, ki se zbirajo na domačem kavču pred televizijo (posamezni oglaševalski napisi kot del mesta so sicer 'vandalizirani' z imenom Banksy). Barta na primer vidimo, kako je celotno učilnico popisal s stavkom "I must not write all over the walls" (Ne smem pisati po stenah).

Nato pa se spustimo v neko temačno tovarno, polno podgan, kemikalij, človeških okostij, kjer izdelujejo slike Simpsonovih, tiskajo majice z njihovimi podobami, mlade mucke pa mečejo v drobilec lesa, da potem njihovo krzno uporabijo kot polnilo Bartovih lutk, vklenjen samorog pa omedli, medtem ko luknja zgoščenke.

Bart kot vir denarja
Navdih za podaljšano uvodno špico je Banksy dobil v govoricah o tem, da se je produkcija serije razširila v neko tovarno v Južni Koreji, kjer so bile razmere za delo bolj kot ne katastrofalni.
Sam Banksy naj bi potrdil, da je njegova ideja povzročila celo zastanke v delu in grožnjami z odpovedmi nekaterih dolgoletnih sodelavcev serije. Kar pravzaprav, glede na to, da se Banksy norčuje iz 'imperija' Simpsonovih in njihove popularnosti, ki je sprožila proizvodnjo kopice predmetov z njihovimi podobami - to seveda pomeni tudi velik zaslužek in obenem (verjetno) tudi izkoriščanje delovne sile tretjega sveta -, ni nič čudnega. Pa čeprav gre za resnico.

S humorjem nad kapitalizem
Banksy, čigar identitete kljub silnemu naprezanju ni še nihče dokončno razkril, nase pogosto opozarja s kontroverznimi umetniškimi "vpadi" v javno sfero. Pred leti mu je uspelo v ovitke 500 izvodov novega albuma Paris Hilton "podtakniti" svojo različico, zbirko priredb z zgovornimi naslovi, kakršni so Zakaj sem slavna?, Kaj sem sploh naredila? in Zakaj sploh obstajam?. V kalifornijski Disneyland je pretihotapil napihljivo lutko v pajacu zapornika iz Guantanama in jo postavil pod enega izmed najbolj priljubljenih vlakcev.

Slikal je po zloglasni izraelski "separacijski pregradi" med Jeruzalemom in Betlehemom, najbolj pa najbrž v kolektivnem spominu še vedno ostaja njegovo tihotapljenje slik v štiri najpomembnejše newyorške muzeje umetnosti (kar v treh ustanovah je minilo več dni, preden so ugotovili, da je njihova zbirka "bogatejša" na primer za portret kolonialnega admirala s pločevinko razpršila v roki).