Ruski dnevnik Izvestija je pogovor s Kusturico opravil v okviru preteklega festivala Glasba in kino v Rigi, kjer je bil Kusturica častni predsednik. Foto: EPA
Ruski dnevnik Izvestija je pogovor s Kusturico opravil v okviru preteklega festivala Glasba in kino v Rigi, kjer je bil Kusturica častni predsednik. Foto: EPA
Kusturica
Kusturica, rojen v Sarajevu, je bil za svoj prvi film Se spomniš Dolly Bell? leta 1981 nagrajen z beneškim zlatim levom. Štiri leta pozneje je prejel cansko palmo za film Oče na službeni poti, 1988 pa nagrado za najboljšo režijo za film Dom za obešanje. V 90. nagrade pobirajo filmi Sanje v Arizoni, Podzemlje in Črna mačka, beli maček. V zadnjem desetletju je posnel filma Življenje je čudež in Zavet ter dva dokumentarna filma: Super 8 Stories o svojem bendu The No Smoking Orchestra in Maradona by Kusturica. Foto: EPA

Kot je povedal v intervjuju za ruski dnevnik Izvestija, je "eden tistih Evropejcev, ki ljubijo Rusijo". "Kmalu bom končal roman o Dostojevskem, nato pa bom po njem posnel film. To bom storil pri vas. Nisem želel začeti projektov v Rusiji, dokler nisem bil prepričan o uspehu. Delati z Rusi in za Ruse in ne uspeti, to je zame povsem nespodobno."
Kot eno poglavitnejših težav pri prenosu zgodbe o Dostojevskem na filmsko platno ali zaslon navaja popolnoma drugačne pogoje današnjega občinstva od pogojev življenja velikana ruske književnosti ali njegovih junakov. "Kako obrazložiti dilemo Raskolnikova 'ubiti - ne ubiti', če televizija ves dan prikazuje trupla, ki jim nihče ne daje pozornosti," se je vprašal Kusturica.
Hollywood - "hamburgerska" kinematografija
Sicer pa Kusturica meni, da sta si "ruska in srbska kultura povsem kompatibilni" in podpira od Hollywooda neodvisne filme. Podpira namreč vsak poskus filmskega festivala, "zahvaljujoč kateremu v svetu obstaja neodvisni antihollywoodski film". Poudaril je še, da verjame, da je boj proti Hollywoodu smiseln, ne gleda na to, kakšen bi bil njegov rezultat, kljub temu pa njegov cilj "ni uničenje Hollywooda, temveč njegova sprememba".
"Ne smete odnehati. Ne smete jim dovoliti, da poenostavijo življenje in kinematografijo do stanja hamburgerja. Obstajata dva različna Hollywooda. Tisti iz 40. in 50. let, ki je bil središče svetovnega idealizma, in današnji, ki samo vleče korist iz vsega, kar mu pade pod roko. To je nehuman koncept. Borimo se za ta prvi Hollywood, proti današnjemu," je dejal Kusturica.
Politične perspektive
Kusturica je za časopis izpostavil še, da verjame v tekmovalnost, vendar ne v novo hladno vojno. Meni, da bi bilo treba vzpostaviti novo ureditev, drugačno od kapitalizma in komunizma. V odgovoru na vprašanje, ali je vznemirjen zaradi dejstva, da Srbija formalno pristopa k zahodnemu svetu, pa je dejal, da "absolutno ni proti Evropi", temveč proti temu, da bi bila Srbija ukleščena med Vzhod in Zahod.

Filmske napovedi

V intervjuju je "enfant terrible svetovne kinematografije", kot ga je označil dnevnik, napovedal snemanje dveh filmov, komedije Šuma obešenih lisica (Gozd obešenih lisic) in Divlje ruže, nežne ruže (Divje rože, nežne rože), zgodbe o vodji mehiške revolucije Panchu Villi, ki ga bo odigral Benicio del Toro.
Spodaj si lahko ogledate nekaj videoizsekov filmov Emirja Kusturice.