Film igrane prizore prepleta s plesno-glasbenimi. 'Kjer besede ne zaležejo, ples razkrije dolgo pokopane skrivnosti in čustva, ki so jih protagonisti skrivali celo pred seboj'. Foto: Spletna stran filma
Film igrane prizore prepleta s plesno-glasbenimi. 'Kjer besede ne zaležejo, ples razkrije dolgo pokopane skrivnosti in čustva, ki so jih protagonisti skrivali celo pred seboj'. Foto: Spletna stran filma
Boris Cavazza
Boris Cavazza bo slovenski izseljenec na madžarskem, ki ga lastni sin sumi, da ga je izdal oblastem.
Protagonisti v filmu skušajo postaviti predstavo po motivih stare ljudske balade Kata, zgodbe o mladeniču Kelemenu, ki ga zavrne bogata Kata. Kelemen s hudičevo pomočjo na svojo stran pridobi dekletovo mater, ki hčerko z darili zvabi na ples. Tam jo užaljeni Kelemen s plesom izmuči do smrti. Osrednji motiv te predstave, 'ples s hudičem', je metafora za dogajanje v filmu. Foto: Spletna stran filma

Slovenski producent filma, ki ga snemajo v studiih Viba, je Igor Pediček, izvršna producentka pa Nina Marucelj. Deviški ples smrti (A Halálba Táncoltatott Leány/The Maiden Danced to Death) je, kot se lahko poučimo s spletne strani filma, zgodba o bratih v postkomunistični Madžarski, ki se ukvarjata s plesom. "Eden je dušo prodal kapitalizmu, drugi Partiji. Po dvajsetih letih se spet srečata. In ples se začne."


Nekdanji plesalec Steve, ki se iz Montreala po dvajsetih letih vrne na Madžarsko, kmalu ugotovi, da se je v letih njegove odsotnosti marsikaj spremenilo. Nespremenjen je ostal pravzaprav le njegov starejši brat Gyula, ki s svojo skupino še vedno pleše v starem plesnem studiu in se spopada s finančno stisko. Gyula je poročen z Mari, nekdanjo Stevovo ljubeznijo, in ker ni denarja, nove predstave ne more spraviti na oder.

Slovenca kot politična ubežnika
Pravi razlog Stevove vrnitve pa je to, da sumi, da je njegov oče kriv, da se tako dolgo ni mogel vrniti v domovino, češ da ga je ovadil tedanjim komunističnim oblastem. Ob likih očeta in matere (igrata ju Boris Cavazza in Minu Kjuder) film vzpostavi zveze s Slovenijo: Stevova starša sta Slovenca, ki sta morala zaradi kritiziranja Tita pobegniti na tuje.

Nekatera čustva nikoli popolnoma ne zamrejo ...
Mari skuša brata prepričati, da bi združila moči, kar Stevu sprva ne diši. Pozneje se na bratovo prigovarjanje le omehča in privoli, da bo poskrbel za finančno plat predstave, če bo njegov brat za plesno. Kmalu se seveda začne zapletati, saj se Steve preveč vmešava v delo plesalcev. Stvari gredo samo še na slabše zaradi Gyulovega odnosa z mlado plesalko in Marijinih znova prebujenih čustev do Steva.

Konec filma zgodbo postavi na glavo: izkaže se, da je Steve vse počel zaradi višjega cilja - da bi se maščeval vsem, ki so ga v preteklosti izdali. A tudi to še ni vse ...

Deviški ples smrti se ob prikazu plesa, glasbe in umetnosti ukvarja z vsakodnevnimi kompromisi, ki jih zavestno sklepamo, in išče tisto mejo, kjer se "nujno zlo" spremeni v ples s hudičem, v izdajo načel, ljubljenih in celo našega bistva. V film so vpleteni avtobiografski podatki iz življenja režiserja, ki je sicer madžarskega rodu, a že vrsto let deluje v ZDA. Endre Hules je režiral več gledaliških, filmskih in radijskih projektov. Kot igralec je sodeloval pri številnih evropskih in hollywoodskih filmih, med drugim v Angelih in demonih.

Videli bomo "pravi" madžarski ples
Ob Casablanca Productions (Pediček) sta koproducenta filma Kanadčan Michael Dobbin (Quiet Revolution) in Gabor Garami (Cinema-Film Kft). Za koreografijo skrbi Zoltan Zsurafszky, umetniški vodja Budimpeškega plesnega ansambla, ene izmed najbolj spoštovanih madžarskih plesnih skupin.

Premiera na enem najuglednejših festivalov Evrope
Deviški ples smrti se s Slovenijo povezuje ne le z ustvarjalsko zasedbo in vsebino. Poleg tega bodo vsi interierji, razen kanadskih, posneti v studiih Viba filma. Projekt je podprl Filmski sklad RS, dobil pa je tudi podporo Euroimagesa. Film naj bi bil premierno prikazan na Berlinskem filmskem festivalu 2011.