Zmagovalko in s tem dobitnico denarne podpore je slavnostno naznanilo Združenje evropskih kinotek (ACE) v Paviljonu Evropske unije, so sporočili iz Slovenske kinoteke.

S tem projektom bodo v Slovenski kinoteki kot nosilki projekta in s še tremi partnerji – Avstrijskim filmskim arhivom, Hrvaškim državnim arhivom in Filmskim centrom Sarajevo – digitazirali in nato digitalno restavrirali jugoslovansko filmsko klasiko Slike iz življenja udarnika (Slike iz života udarnika), ki jo je leta 1972 posnel bosanski režiser Bato Čengić.

"Slike iz življenja udarnika predstavljajo filmsko mojstrovino ter klasiko jugoslovanske kinematografije in obenem čudovit primer izvirne estetike in humanizma," so poudarili v Kinoteki. K filmu, ki je nastal v produkciji takratne bosanske produkcijske hiše Studio Film Sarajevo, so prispevali tudi slovenski ustvarjalci. Direktor fotografije je Karpo Godina, ki bo sodeloval tudi pri restavriranju filma, glasbo je napisal Bojan Adamič, v glavni ženski vlogi je nastopila Štefka Drolc. Film je bil delno posnet tudi v Sloveniji.

Žirijo za Skupni projekt restavriranja so sestavljali filmski ustvarjalec Sergei Loznitsa, direktorica Oddelka za igrani film pri ARTE Claudia Tronnier ter direktor festivala Dnevi nemega filma v Pordenonu Jay Weissberg.

Restavriranje bosta omogočili finančni podpori, in sicer program Ustvarjalne Evrope, podprogram MEDIA (Creative Europe MEDIA Programme), in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, ob tem še poudarjajo v Kinoteki.

Direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler Kos je v ponedeljek iz Ljubljane nagovorila obiskovalce slavnostnega dogodka v Cannesu in dejala: "Z digitalnim restavriranjem tega filma bomo s skupnimi močmi in finančno podporo Evropske unije in Republike Slovenije naredili relativno majhen korak za ohranjanje bosanske in s tem tudi skupne jugoslovanske filmske dediščine, katere večji del še čaka na svojo priložnost, toda to bo velik korak za vse, ki se zavedamo pomena ohranjanja filmskega spomina, še posebej, če bomo v tem duhu sodelovanje nadaljevali in presegali meje ločevanja."

Zakaj prav film Slike iz življenja udarnika?
"Usoda je hotela," da se je med divjanjem vojne po razpadu Jugoslavije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja Čengić odločil, "da bo filmske kopije svojih filmov po celoviti retrospektivi, ki je leta 1996 potekala v Slovenski kinoteki, deponiral prav v naši ustanovi. Leta 2004 pa je dal tudi pobudo, da bi s skupnimi močmi izdelali nove internegative njegovih filmov, katerih materiali so bili med vojno domnevno uničeni," opisujejo zasnove projekta, ki je zdaj v izvajanju.

Priložnost za to se je pojavila šele leta 2021, štirinajst let po režiserjevi smrti, ko je slovensko ministrstvo za kulturo odobrilo omejena sredstva za digitazacijo njegovih filmov. To je sprožilo raziskavo, ali morda kateri izmed arhivov na področju nekdanje skupne države v svojih depojih le hrani negative katerega izmed domnevno izgubljenih Čengićevih filmov. In izkazalo se je, da negativ slike in zvoka za "legendarni in ob nastanku cenzurirani film" Slike iz življenja udarnika hrani Hrvaški državni arhiv. Decembra lani se je začelo sodelovanje s Hrvaškim državnim arhivom in Filmskim centrom Sarajevo v želji, da bi film digitalizirali.

Srečno naključje je bilo po njihovih besedah tudi dejstvo, da je na začetku letošnjega leta Združenje evropskih kinotek v okviru projekta Sezona filmskih klasik, namenjenega finančni podpori digitizacije in digitalnega restavriranja filmov v evropskih filmskih arhivih in kinotekah, Slovensko kinoteko povabilo tudi k prijavi Skupnega projekta restavriranja, pri katerem so morale sodelovati vsaj tri članice Združenja evropskih kinotek.

Poleg Hrvaškega državnega arhiva, ki hrani negativ slike in zvoka, Filmskega centra Sarajevo, ki je zagotovil pravice za predvajanje in bo obenem sodeloval tudi pri samem procesu restavriranja, ter Slovenske kinoteke, pobudnice in koordinatorke projekta, ki je zagotovila referenčno kopijo ter bo restavriranje vodila, se je prijavi pridružil še Avstrijski filmski muzej, ki bo pomagal na strokovnem in promocijskem področju.

V Slovenski kinoteki upajo, da bo obnova filma Slike iz življenja udarnika sprožila več zanimanja za restavriranje skupne pretekle jugoslovanske filmske dediščine, "ki bi s tem v svetovni zgodovini filma več kot upravičeno začela dobivati svoje barve." Zato si želijo, da bo temu projektu restavriranja ter sodelovanju med ustanovami na področju nekdanje skupne države in zahodnega Balkana sledilo še veliko filmov, ki jih bodo "s skupnimi močmi naredili spet vidne."