Film srbskega režiserja Srdjana Dragojevića je prejel skupaj kar tri nagrade, še nagrado ELSE in posebno priznanje Ekumenske žirije. Več kot 23.500 gledalcev je letos izbiralo med 33 celovečernimi igranimi in 20 dokumentarnimi filmi iz skupno 37 držav, ki so se potegovali za nagrado občinstva. To bodo podelili v nedeljo, po podelitvi pa si bodo udeleženci festivala film lahko ogledali še enkrat.
Film, ki izstopa po svoji enkratnosti
Nagrado ELSE (Victory Column Award) podeljujejo celovečernemu igranemu filmu z gejevsko in lezbično vsebino. "Med vsemi filmi letošnjega Berlinala film Parada izstopa po svoji enkratnosti. Z uporabo humorja kot enega najmočnejših orodij filmskega jezika na platnu ne združuje le homoseksualcev in homofobov, temveč poveže celotno občinstvo. Uspeh kinematografske distribucije filma Parada dokazuje, da ima moč prenesti sporočilo vsem gledalcem in da smo vsi ljudje, ki potrebujemo ljubezen, ne glede na to, kako in koga ljubimo," so zapisali v obrazložitvi. Ekumenska žirija, ki jo sestavljajo člani mednarodnih filmskih organizacij INTERFILM in SIGNIS, pa podeljuje nagrade za najboljši film iz tekmovalnega programa, panorame in foruma.
Moč umetnosti prodre v zaporniške celice
Brata Taviani v filmu Cezar mora umreti (Cesare deve morire) vlečeta vzporednice med Shakespearjevo tragedijo in sodobnim svetom. Če sta Shakespearjevo večno aktualnost poiskala v njegovi drami Julij Cezar, sta znana italijanska filmarja realnost današnjega sveta našla v strogo varovanem rimskem zaporu Rebibbia. Ko namreč igralci povedo zadnje stavke tragedije in so nagrajeni z glasnim aplavzom, žarometi ugasnejo in nastopajoči zapustijo oder ter se odpravijo vsak v svojo celico. "Vse, odkar sem odkril umetnost, je ta celica zares postala zapor," pripomni eden. Vrata za Cezarjem, Brutom in drugimi se zapro in vsi čutijo ponos, izpopolnjenost, kot bi jim igra razkrila globine njihovih lastnih zgodb.
Za režijo nagradili domačega favorita
Za najboljšo režijo so na Berlinalu nagradili domačega režiserja, tako rekoč veterana festivala, Christiana Petzolda za Barbaro. Režiser je navdih za film našel v tesnobi, zadušljivem svetu, ki so ga v času razdeljene Nemčije občutile generacije pred njim, tudi njegovi starši, ki so prebegnili iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo. Barbara se dogaja v letu 1980, ko mlada zdravnica zaprosi za selitev v zahodni del Nemčije, da bi bila lahko z ljubimcem. Oblast jo prežene v vzhodne province in tam postane tarča nenehnega nadlegovanja, čez čas pa se zaljubi v zdravnika iz Vzhodne Nemčije.
Velika nagrada žirije je šla filmu Le veter (Csak a szel) režiserja Benedeka Fliegaufa. V filmu na igrani način dokumentira resnične dogodke, povezane s serijo umorov romskih družin na Madžarskem. Film je prejel tudi nagrado organizacije Amnesty International.
Najboljši vlogi vojakinje in danskega kralja
Najboljša igralka je postala Rachel Mwanza za vlogo v kanadskem filmu Rebelle. Mwanza iz Konga sicer ni igralka, v filmu kanadskega režiserja Kima Nguyena pa je upodobila otroško vojakinjo. Nagrado je prevzela iz rok žiranta Jaka Gyllenhaala, njegova francosko-britanska kolegica Charlotte Gainsbourg pa je srebrnega medveda izročila Mikkelu Boeju Følsgaardu za nastop v koprodukciji Kraljeva afera (En kongelig affære) danskega režiserja Nikolaja Arcela. Prepričal je v vlogi danskega kralja Kristiana VII., gre pa za zgodbo o nemškem zdravniku Johannu Friedrichu Struenseeju, ki je v času razsvetljenstva delal kariero na danskem dvoru.
Srebrnega medveda za izjemen umetniški pristop je podelil Anton Corbijn in razveselil Lutz Reitemeier, ki je bedela nad fotografijo filma Ravan belega jelena (Bai lu yan) režiserja Wanga Quan'ana. Srebrnega medveda za najboljši scenarij sta prejela scenarista filma Kraljeva afera (En Kongelig Affære) Nikolaj Arcel in Rasmus Heisterberg.
Nagrado Alfreda Bauerja za filme, ki odpirajo nove perspektive v sedmi umetnosti, je prejel Tabu (Tabu) Portugalca Miguela Gomesa, ki se je - ironično, kot se je pošalil - ljubezenske zgodbe v času kolonializma v Afriki lotil z vrnitvijo k starim filmskim pristopom.
Predober film, da bi ga spregledali
Ko je tako veliko filmov in tako malo nagrad, se, kot je povedal predsednik žirije Mike Leigh, pogosto zgodi, da kakšen močan film ostane izpuščen. Da ne bi bilo tako, so posebno omembo žirije tokrat namenili Ursili Meier za film Sestra (L'enfant d'en haut), inteligentno študijo o bogastvu in revščini.
Zlatega medveda za najboljši kratki film je prejel portugalski režiser Joao Salaviza za film Rafa o fantu na pragu moškosti. Nagrado je podaril portugalski vladi, vendar če se bo v letu dni izkazala. Srebrnega medveda za najboljši kratki film Velik zajec (Gurehto Rabitto) je za unikaten prikaz kompleksnosti modernega sveta prejel Atsushi Wada. Posebna omemba za kratki film je šla prav tako portugalski produkciji Licuri Surf režiserja Guileja Martinsa. Za najboljši prvenec je nagrajen Boudewijn Koole za film Kauboy, posebno omembo žirije v tej kategoriji pa so namenili Eminu Alaperju za Tepenin Ardı.
Veliko Meryl Streep nagradil tudi Berlin
Že v času festivala so zlatega medveda za življenjsko delo izročili hollywoodski igralki Meryl Streep, dvakratni oskarjevki, ki letos v vlogi Margaret Thatcher 'čaka' – ali pa tudi ne - na tretjega.
62. mednarodni filmski festival, ki ga je odprla zgodovinska drama Zbogom, kraljica (Les Adieux a la Reine) režiserja Benoita Jacquota, uradno vrata zapira v nedeljo, ko bodo koluti odvrteli še zadnje od letos skoraj 400 filmov z vsega sveta. Med temi temami sta izstopali arabska pomlad in politični nemiri na Zahodu.
Dobro sprejeta tudi Mlada noč
Festival je verjetno z zadovoljstvom zapustil tudi mladi režiser Olmo Omerzu, ki je kritike in občinstvo navdušil s češko-slovenskim koprodukcijskim filmom Mlada noč (prikazali so ga v programu Forum 62). Ameriška filmska revija Hollywood Reporter je o filmu zapisala, da prinaša "prijetno zgodbo talentiranega mladega režiserja", spletni časopis Exberliner pa, da gre za dobro režiserjevo raziskovanje negativnega vpliva neodgovornih dejanj odraslih na mlade. Posebej v čast je mlademu režiserju verjetno tudi zapis na strani Berlin Kino File, kjer pišejo, da gre za močno predstavitev univerzalne človeške teme, ki spominja na mojstrovine Krzysztofa Kieslowskega.
Sicer pa so na letošnjem Berlinalu predstavili še slovenski koprodukciji Žensko, ki si je otrla solzo Teone Mitevske in že omenjeno nagrajeno Parado.