Trojica filmov, iz katere je zrasel mitski status Terrenca Malicka

Retrospektiva zgodnjih filmov režiserja Drevesa življenja

6. september 2011 ob 16.42 • Zadnji poseg: 8. september 2011 ob 21.16 • Ljubljana - MMC RTV SLO

Surova balada temelji na resnični zgodbi Charlesa Starkweatherja in Caril Fugate, ki sta leta 1958 z morilskim pohodom šokirala Ameriko. Ko se je produkcija začela, je bil Starkweather že usmrčen, Carile pa še v zaporu, zaradi česar so morali spremeniti imena in se tako izognili morebitni tožbi. Foto: Slovenska Kinoteka

Nebeški dnevi, po mnenju številnih kritikov Malickov najboljši film, ki mu je prinesel tudi zlato palmo v Cannesu, je ravnokar izšel v prenovljeni različici. 'Navdahnjena ameriška pastorala' načenja tudi nekatere teme, ki se znova pojavijo v Drevesu življenja.

Marcel Štefančič Jr. je o Tanki rdeči črti zapisal, da je nekaj med kitajskim gledališčem senc, psihedeličnim angažmajem in nemim filmom, ob katerega je trčila Biblija, ujeta v dikcijo grške tragedije. 'Film je tak kot njegov režiser, Terrence Malick, ki stalno izginja. Kot fantom.'

Terrence Malick, režiser, o katerem vemo predvsem to, da vemo zelo malo - svoje zasebno življenje varuje tako skrbno, da občasno prepoveduje celo objavo svojih aktualnih fotografij - se bo prek svojega opusa predstavljal v Slovenski kinoteki. V 38 letih je posnel le pet filmov - a kakšnih!

Surova balada temelji na resnični zgodbi Charlesa Starkweatherja in Caril Fugate, ki sta leta 1958 z morilskim pohodom šokirala Ameriko. Ko se je produkcija začela, je bil Starkweather že usmrčen, Carile pa še v zaporu, zaradi česar so morali spremeniti imena in se tako izognili morebitni tožbi. Foto: Slovenska Kinoteka

Nebeški dnevi, po mnenju številnih kritikov Malickov najboljši film, ki mu je prinesel tudi zlato palmo v Cannesu, je ravnokar izšel v prenovljeni različici. 'Navdahnjena ameriška pastorala' načenja tudi nekatere teme, ki se znova pojavijo v Drevesu življenja.

Tanka rdeča črta — Marcel Štefančič Jr. je o Tanki rdeči črti zapisal, da je nekaj med kitajskim gledališčem senc, psihedeličnim angažmajem in nemim filmom, ob katerega je trčila Biblija, ujeta v dikcijo grške tragedije. 'Film je tak kot njegov režiser, Terrence Malick, ki stalno izginja. Kot fantom.'

Retrospektiva Terrenca Malicka v Kinoteki

V Slovenski kinoteki se je s projekcijo filma Surova balada (Badlands, 1973) začela retrospektiva zgodnjih del enigmatičnega ameriškega režiserja in scenarista Terrenca Malicka. Do sobote bosta iz njegovega opusa petih celovečercev na ogled še filma Božanski dnevi (1978) in Tanka rdeča črta (1998).

Film Surova balada pripoveduje o naivni in nedolžni najstnici Holly (Sissy Spacek), ki se v zakotnem mestecu nekje v Južni Dakoti prepušča romantičnim sanjarijam. Nekega dne sreča Kita (Martin Sheen), neprilagojenega, a karizmatičnega mladega kriminalca, ki jo povsem očara. Kot so zapisali pri Slovenski kinoteki, je film eden najbolj hvaljenih prvencev novega Hollywooda - v svoji hladnokrvnosti je pretresljiva zmes meditativne, visoke pesmi o ljubezni, ki poteka na ozadju krvoločne ruralne resničnosti.

Malick je Surovo balado posnel s pomočjo množice malih investitorjev po resničnih dogodkih - umorih mladega, razrvanega, sfantaziranega obrobneža Charlesa Starkweatherja, ki so ga usmrtili leta 1959, in njegovega 14-letnega dekleta Carol Ann Fugate, ki je trdila, da je bila le njegova talka, je za Kinotečnik zapisal Marcel Štefančič, jr.

Božanski dnevi po zaslugi Malickove režije, ki eliptično in lirično pripoved preplete z vrtoglavo eksplozijo čutnih, večpomenskih podob, in fotografije legendarnega Nestorja Almendrosa veljajo za enega ključnih filmov 70. let preteklega stoletja. Bill (Richard Gere) se skupaj z dekletom Abby (Brooke Adams) zateče na deželo, kjer leta 1916 postaneta zgolj še dva anonimna iskalca dela v času porajajoče se teksaške gospodarske krize. K sebi ju vzame bogat, umirajoč kmet (Sam Shepard), ki se kmalu do ušes zaljubi v Abby.

Tanka rdeča črta je elegija epskih razsežnosti o človeku in naravi, ki jo uokvirja 2. svetovna vojna na Tihem oceanu. Je filozofski traktat, zamaskiran v ljubeč portret kolektivnega junaka, vojaka, potopljenega v razmišljanje, sanje, strahove, trsje tihomorskih otokov, samomorilske ukaze nadrejenih in prelito kri soborcev na obeh straneh frontne linije.

Malick je iz končne različice filma brezkompromisno izrezal cele vloge, ki so jih za film prispevali Mickey Rourke, Martin Sheen, Billy Bob Thornton, Gary Oldman, Viggo Mortensen in Bill Pullman - še vedno pa so v filmu ostali Sean Penn, Adrien Brody, Jim Caviezel, Ben Chaplin, George Clooney, John Cusack, Woody Harrelson, Elias Koteas, Nick Nolte, John Savage, John Travolta, Thomas Jane, John C. Reilly, Jared Leto in Tim Blake Nelson.

Filozof, novinar ... filmar
Leta 1943 rojeni Terrence Malick je študiral na Harvardu in Ameriškem filmskem inštitutu v Los Angelesu. Preživljal se je kot novinar pri tednikih Life, Newsweek in New Yorker, bil pa je tudi profesor filozofije na prestižnem bostonskem MIT-u. V 40 let dolgi karieri je enigmatični Malick, ki varuje svojo zasebnost, podpisal zgolj pet celovečernih filmov, ki pa jih je kritiška srenja skoraj brez izjeme označila za mojstrovine.

Omeniti je torej treba le še Novi svet (The New World, 2005) in Drevo življenja, njegov zadnji film. Filozofska drama o človeški eksistenci in naravi je na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu prejela zlato palmo. Sicer ni del Kinotekine retrospektive, je pa zato še do 21. septembra na ogled le ulico stran - v ljubljanskem Kinodvoru.