Furlan, ki je dejavno objavljal tudi prispevke s področja slovenskega in svetovnega filma, je bil tudi soustanovitelj ljubljanskega filmskega festivala Liffe, pobudnik številnih retrospektiv slovenskega filma v tujini in dejaven član Mednarodnega združenja filmskih arhivov in kinotek FIAF.
Žalna slovesnost bo v prostorih Slovenske kinoteke v ponedeljek, 25. 4., ob 12.00. Ta dan pa bo v Kinodvoru odpadel tudi večer, ki so si ga zamislili v okviru projekta Potujoči Otok.
Znanje je rad širil
Med letoma 1982 in 1991 je bil Furlan tudi urednik revije za film Ekran, v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju je sodeloval s svojim poznavanjem zgodovine filma, od ustanovitve Slovenske kinoteke leta 1994 pa je to inštitucijo tudi vodil in si z vsemi močmi in ob podpori mlajših sodelavcev prizadeval za razvoj Kinoteke in za pridobivanje prvih filmskih naslovov iz evropske dediščine. Med velika odkritja kinoteke sodita na primer edina izvirna kopija ohranjenega celovečernega filma Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev iz leta 1916 in edina obstoječa izvirna kolorirana kopija kratkega filma Žongler (1909) na svetu.
Svoje mnenje o Silvanu Furlanu lahko izrazite tudi na našem forumu.
Uspešno vodil kinoteko
V kinoteki so pod njegovim vodstvom povezali kinotečno in muzejsko dejavnost, med njene osrednje naloge pa sodijo ureditev in ohranitev knjižnice mednarodnih filmov, zbiranje, ohranjanje, sistematizacija, katalogizacija in predstavitev muzejskih materialov, povezanih z zgodovino filma in kinematografije, in vzpostavljanje in ohranjanje stikov z mednarodnimi organizacijami in zvezami.
Na njegovo pobudo je nastala tudi uspešna domača umetniška kino mreža, ki je začela s predvajanji manj komercialnih filmov v enem kinu v Ljubljani, zdaj pa se je razširila na velika platna po vsej Sloveniji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje