Avtor oddaje, Goričan Andrea Romoli, je med pričevalce povabil tudi predsednika vlade Janeza Janšo in kardinala Franca Rodeta. Čeprav je šlo za italijanski pogled na zgodovino diktatur 20. stoletja ob Severnem Jadranu, pa se avtor ni ustavil samo pri povojnem trpljenju svojih rojakov.

Za prolog posnetki z dna brezna Podgomile nad Grgrajem, toda brž ko avtor pritegne našo pozornost, se bolj kot fojbam posveti trem desetletjem preganjanja in nasilja nad ljudstvi med Gorico in Dalmacijo. Romoli spomni na požig Narodnega doma, na italijanizacijo Slovencev in Hrvatov, na 100.000 slovanskih izseljencev iz Italije med obema vojnama, nad okupacijo Slovenije in Ljubljane, na taborišče na Rabu. Nato se posveti stotinam italijanskih povojnih žrtev, a se ne spušča v disput o dejanskem številu.

Ko podčrta več kot 250.000 pregnancev v Italijo, ne pozabi na desettisoče slovenskih in hrvaških povojnih beguncev in žrtev ter niti na Goli otok.

Premier Janez Janša pove emblematično zgodbo svojega očeta – pod fašisti si mora izkopati lastni grob, pod nacisti je interniran v Dachau, po osvoboditvi in neuspelem begu v Avstrijo ga OZNA odpelje v Kočevski rog, toda strel preživi in se iz brezna reši. Janša še pove, da so bili v Sloveniji komunisti krivi za veliko več žrtev kot nacisti in fašisti.

Kardinal Franc Rode govori o svoji izselitvi v Argentino in o preganjanju slovenske duhovščine v desetletju po vojni. Meni, da so Italijani in Slovenci doživeli podobno trpljenje pod tremi diktaturami in poziva k spravi. Izhaja iz obiska Pahorja in Mattarelle v Bazovici.

V oddaji so sodelovali konservativni italijanski popularizatorji zgodovine, ki povojne poboje razumejo kot sovpadanje etničnega čiščenja, ideološke vojne in razrednega boja. Med drugimi večinoma italijanskimi pričevalci so bili predstavniki manjšine v Istri in na temo izgona Nemcev iz Slovenije Tit Turnšek. Najpomembnejših raziskovalcev slovensko-italijanske zgodovine 20. stoletja v oddaji ni bilo.