Na oder se je povzpel tudi slovenskim gledalcem dobro poznani Emir Hadžihafizbegović (spomnili se ga boste denimo kot Markovega očeta iz filma Čefurji raus!), ki je za vlogo v hrvaško-francosko-srbsko-makedonski koprodukciji Takva su pravila (Takšna so pravila) prejel posebno nagrado obzorja za najboljšega igralca.
Ganljivo preizpraševanje, kaj pomeni biti človek
Navdih za z zlatim levom okronano švedsko komično dramo (v izvirniku nosi naslov En duva satt på en gren och funderade på tillvaron) je Andersson dobil v filmu Vittoria De Sice Tatovi koles iz leta 1948, zlasti ga je navdušil prizor v zastavljalnici. "To je humanistična scena z resnično empatijo. Takšen bi moral biti film," je poudaril ob prevzemu nagrade. Žirija, ki ji je predsedoval francoski skladatelj filmske glasbe Alexandre Desplat, je v filmu prepoznala poseben slog in ganljivo preizpraševanje, kaj sploh pomeni biti človek.
S Teatrom ubijanja ni izrekel zadnje besede
Za najboljšo režijo so v Benetkah nagradili Andreja Končalovskega za film The Postman's White Nights (Poštarjeve bele noči), velika nagrada žirije je šla v roke Joshua Oppenheimerja za dokuemntarec The Look of Silence (Pogled tišine), njegov drug film o množičnih pobojih komunistov v Indoneziji.
Adam Driver je dobitnik nagrade za najboljšega igralca, prislužil si jo je z vlogo očeta, ki želi rešiti sina, v filmu Hungry Hearts (Lačna srca) italijanskega režiserja Saveria Costanza. Filmski ekipi je šel tudi ženski ekvivalent nagrade, prejela jo je Alba Rohrwacher, ki je v filmu nastopila v vlogi mame.
Najboljši mladi igralec je Romain Paul, ki je nagrajen za vlogo fanta, razpetega med umirajočo materjo, ki ga je vzgajala, in očeta, ki ga nikoli ni poznal, v filmu francoskega režiserja Alixa Delaporteja Le Dernier Coup de Marteau (Zadnji udarec kladiva). Najboljši scenarij je žirija prepoznala v filmu iranske režiserke Rakshhane Banietemad Ghesseha (Zgodbe), ki slika stiske življenja v Teheranu, posebna nagrada žirije pa je šla turškemu filmu Sivas režiserja Kaana Mujdecija.
Najvidnejša filmska produkcija iz 39 držav
Poleg švedskega zmagovalca se je za zlatega leva letos potegovalo še 19 filmov, med drugim Manglehorn ameriškega režiserja Davida Gordona Greena, omenjen Oppenheimerjev dokumentarec ter Birdman or The Unexpected Virtue of Ignorance mehiškega režiserja Alejandra Gonzaleza Inarrituja, s katerim je festival letos tudi premierno razgrnil rdečo preprogo.
Še pred sklepno slovesnostjo sta bila znana dobitnika zlatega leva za življenjsko delo. Prestižna nagrada je šla v roke ameriške filmske montažerke in trikratne dobitnice oskarja Thelme Schoonmaker ter ameriškega filmskega in gledališkega režiserja Fredericka Wisemana.
Uradni program je letos postregel s filmi iz 39 držav. Lani je zlatega leva za najboljši film prvič v zgodovini tega uglednega filmskega festivala prejel dokumentarec - SacroGRA italijanskega režiserja Gianfranca Rosija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje